Preveč nepozidanih stavbnih parcel omejuje novograditelje
V občinah Spodnjega Podravja je uradno zabeleženih na desetine hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč. Nekatere občine so lastnike tovrstnih parcel obdavčile že pred več leti, druge tega vse do danes še niso storile. Davek naj bi bil namenjen prav temu, da bi lastniki stavbnih parcel slednje čimprej pozidali, prodali kakšnemu zainteresiranemu graditelju ali pa spremenili njihovo namembnost v kmetijsko rabo. A to se je v praksi izkazalo za »misijo nemogoče«, saj imetniki nepozidanih stavbnih zemljišč raje plačujejo davek na zeleno stavbno parcelo – kjer ga seveda morajo. Marsikje pa jim tega ni treba.
Sprememb iz stavbnega v kmetijsko zemljišče pa je manj kot prstov na eni roki. Zato se v praktično vseh občinah srečujejo s težavami, ko zaradi nepozidanih zemljišč, na katerih naj bi že stale stavbe, ne morejo priti do novih stavbnih parcel, ki si jih želijo tisti, ki bi res radi gradili. Zakonodaja glede pozidave je namreč že nekaj časa zelo stroga in v osnovi pravi, da je treba za vsako novo zemljišče, ki bi mu lastniki želeli spremeniti namembnost iz kmetijskega v stavbno, nadomestiti z drugim kmetijskim zemljiščem.To pa je v večini primerov neizvedljivo. Klobčič nezadovoljstva se tako med interesenti za gradnje ter občinami na eni strani in pristojnimi ministrstvi, ki odločajo o umestitvi novih stavbnih parcel v občinskih prostorskih načrtih (OPN), le še bolj zapleta. Tudi zato, ker je marsikatera stavbna površina dejansko le ohišnica oz. dvorišče ali zelenica ob že postavljeni hiši.
V mestni občini Ptuj je nezazidanih stavbnih zemljišč kar okoli 220 hektarjev, od tega v mestu Ptuj okoli 175 in v ostalih naseljih 45 hektarjev.
V Juršincih in Žetalah NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča ne pobirajo. v Dornavi ga bodo začeli
Preberite več v Štajerskem Tedniku
