Slovenska hrana za tuj trg, subvencije za preživetje kmetov
Največji prejemniki kmetijskih subvencij so že leta enaki.

Med njimi so PP Agro, ki je del Perutnine Ptuj, Panvita, Kmetijsko gospodarstvo Lendava, Jeruzalem Ormož SAT, Kmetijstvo Črnci, Žipo Lenart, Agroemona, Vuinakoper, Radgonske gorice in drugi.
Agencija za kmetijske trge naj bi prihodnje leto izplačala kmetom in kmetijskim podjetjem 272 milijonov evrov subvencij, kar je šest milijonov evrov več kot lani. Znana je tudi časovnica izplačil, prva nakazila (za v letošnjem letu izvedene ukrepe) bodo kmetje dočakali januarja, prednostno bodo plačila prejeli rejci drobnice.
Kmetijske subvencije naj bi na kmetijah na ravni EU predstavljale skoraj četrtino prihodka iz kmetijske dejavnosti. Izplačila naj bi zagotavljala pravično dohodkovno podporo kmetom ter varovala kmete pred nestanovitnostjo tržnih cen ali izpadom kmetijske pridelave zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Toda po mnenju kmetov gre za neke vrste socialno podporo, ki je ne bi potrebovali, če bi bile odkupne cene poštene, spet drugi pravijo, da so subvencije plačilo za izvedeno dodatno delo v okviru varovanja okolja. Po izračunih kmetijskega inštituta sicer odkupne cene (npr. žit, grozdja) že nekaj let ne pokrivajo stroškov pridelave, saj ne upoštevajo stroškov dela ali amortizacije.
Višje odkupne cene bi najverjetneje pomenile tudi dražjo hrano, zato se po oceni kmetov s subvencijami predvsem pomaga potrošnikom. A dejstvo je, da večina v Sloveniji kakovostno pridelane hrane konča na policah potrošnikov v tujini.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se