A. G.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Po dolgih letih so se vaščani odločili, da grobnico ponovno odprejo. Prvi poskus jim ni uspel, saj je bil vhod trdno zaprt. Šele v drugo so ga z različnim orodjem odprli. Ko so se spustili v notranjost, jih ni pričakala le temna votlina, temveč prostor, ki še danes vzbuja spoštovanje in radovednost.

Preden so vhod ponovno zaprli, so vanjo položili časovno kapsulo, da bo prihodnje generacije pričakalo sporočilo današnjega časa. Ponovno odprtje grobnice jih je spodbudilo, da začnejo raziskovati njeno zgodovino.

A. G.

Ob pomoči arhivskih virov in umetne inteligence so odkrili številne zanimivosti o eni najbolje ohranjenih rimskih grobnic v tem delu Slovenije. Ugotovili so, da gre za redko ohranjeno kupolasto grobnico s krožnim tlorisom in premerom dobrih treh metrov. Zgrajena je bila iz lomljenega kamenja, povezanega z malto, vhod pa je bil nekoč zazidan in zasut z zemljo.

· Gospodarstvo

Znani podjetnik Slavko Šega toži Dars. Zakaj?

Ob raziskavah konec 19. stoletja so arheologi odkrili ostanke kremacijskega pokopa. Poleg pepela in kosti so našli tudi številne dragocene predmete, ki pričajo, da je bil v grobnici pokopan človek visokega družbenega položaja. Nekateri raziskovalci celo domnevajo, da je šlo za bogato rimsko plemkinjo. Popis najdb iz leta 1893 kaže, da je bila grobnica izjemno bogato opremljena.

Arheologi so odkrili 15 predmetov, med njimi sedem keramičnih in tri steklene posode, železno kuhinjsko orodje ter dragocen bronast vrč. Večino najdb so po raziskavah odpeljali v Gradec, najverjetneje v muzej Joanneum. Najbolj zanimiva zgodba je povezana z bronastim vrčem. Domačini so ga po odkritju leta 1891 izročili župniku v Šentjanžu, od tam pa je bil osrednji del posode pozneje ukraden. Do danes se je ohranil le masiven bronast ročaj z motivom bradate glave.

A. G.

· Novice

Kioske ob Volkmerjevi bodo preselili na novo lokacijo

Iskalci zakladov so povzročili veliko škode

Arheologinja in muzejska svetovalka Mojca Vomer Gojkovič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož je pojasnila, da grobnica v Loki sodi med noriško-panonske gomile, z značilno obliko rimskega pokopavanja od sredine 1. do konca 2. stoletja. Pokojnika so praviloma upepelili, njegove posmrtne ostanke skupaj z osebnimi predmeti in grobnimi darovi pa pokopali v grobnico, ki so jo prekrili z zemeljsko gomilo. V gomilah so običajno pokopani sežgani ostanki enega ali dveh pokojnikov ter predmeti, ki danes predstavljajo pomemben vir za razumevanje življenja v rimskem času.

Noriško-panonske gomile so bile po besedah sogovornice nekoč pogost pojav na območju severovzhodne Slovenije. Najdemo jih v Slovenskih goricah, pod Pohorjem, na obrobju Haloz, med najbolj znanimi pa so skupina petih gomil v Podložah, gomile na Hardeku in gomilno grobišče v Črmlji pri Trnovski vasi.

· Družabno

Odštevamo dneve do Ptujske noči. Kdo so nastopajoči?

V neposredni bližini Loke, v gozdu ob cesti proti Miklavžu, stoji tudi skupina treh rimskih gomil, v eni izmed njih pa so na ogled kopije najdenih predmetov. Številne gomile so bile skozi stoletja uničene zaradi obdelovanja zemlje, gradnje in krčenja gozdov, veliko škode pa so povzročili tudi iskalci zakladov, ki so gomile nestrokovno prekopavali in najdbe prodajali amaterskim zbirateljem starin.