Arhiv Štajerskega Tednika

Kmetija se s hrib?ka razgleduje na glavno cesto, ki povezuje Ptuj in mejni prehod Zg. Leskovec. Velik hlev, strojna lopa, silosi za krmo in obnovljena hiša doma?ije – dom in delo Gusteka (po izobrazbi agrarnega ekonomista), Ide, sinov Janeza in Andraža ter h?erke Barbare, ki je že odšla od doma. Skupno skrbijo za do 80 krav molznic, mlado živino in goveje pitance ter obdelujejo okrog 80 hektarjev površin, raztresenih po vzhodnih Halozah. Ekonomije ob odkupnih cenah mleka in vseh stroških ni. Kako torej zmorejo? Odgovor je preprost, pravi Ida: »Ve? delamo.« Površine imajo namre? tudi na obmo?ju Cirkulan, najve? pa na obmo?ju Dravcev. Ne omejuje pa jih le razkropljenost površin, temve? tudi ukrepi. »Na ve? hektarjih površin v neposredni okolici bi lahko imeli njivske površine, pa so iz neznanega razloga površine ozna?ene za obmo?je ob?utljivega trajnega travinja, kar pomeni, da morajo ostati travnate površine, ?eprav krma na tem obmo?ju ni kaj prida. Izpla?ila za obmo?ja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD) so vedno znova nižja, to me jezi, saj imam ob?utek, da so ukrepi kmetijske politike nekaterim proizvajalcem, predvsem ravninskim, pisani na roko. Na drugi strani pa imamo mi, ki še kmetujemo na teh zapostavljenih obmo?jih, vsaj za petino, ?e ne za tretjino višje stroške pridelave krme, mleko pa je enako pla?ano.« Ta razkorak v prihodkih posledi?no pomeni, da se kmetija ne more v tolikšni meri razvijati. Posledi?no uporabljajo ve? strojnih storitev, »ob tem sta na naši kmetiji zgolj dve delovni mesti, pa še to je vprašanje, ali bi si lahko vsak mesec izpla?ali vsaj minimalno pla?o.« Opazovalcu ali nevednežu se seveda porodi vprašanje, zakaj Vindiš Belšakovi sploh še vztrajajo v kmetijstvu, pa vendar je odgovor enak kot pri ostalih kmetih: »Zaradi trme, ker smo rasli na kmetiji.«

Komentatorji traktorjev in življenja na kmetih naj si kmetijstvo izkusijo

Preberite ve? v Štajerskem Tedniku