Arhiv Štajerskega Tednika

Že sedaj na področju oskrbe z neoporečno pitno vodo sveti rdeča luč. Če ne bo ukrepanja, se bo situacija samo slabšala. Morda smo že blizu tega, da voda na Ptujskem ne bo pitna ali da je bo začelo primanjkovati. Nespametno se troši zlata rezerva – globinska podtalnica. Ta se kratkoročno ne obnavlja, gre za naravni vir, ki lahko nekega dne usahne. Plitva podtalnica na Dravskem polju, iz katere se prav tako napaja ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena z nitrati in pesticidi. Komunalno podjetje (KP) Ptuj za oskrbo prebivalcev kombinira vodo, načrpano iz plitvih in globinskih vodnjakov. Z globinsko podtalnico redčijo koncentracijo strupov, ki so prisotni v plitvi podtalnici. Največji onesnaževalec podtalnice v Dravski kotlini je kmetijstvo. Na njivah Dravskega polja, kjer so zaloge podtalne vode, naj bi bili že kakšnih 40, 50 let zakopani strupi iz kemične tovarne Pinus Rače, pa tudi iz kmetijske in industrijske dejavnosti v nekdanji Jugoslaviji. Na ptujskem vodooskrbnem sistemu sta torej dve veliki težavi. Prva je onesnaženost podtalnice, druga dotrajanost distribucijskega sistema. Cevi so preperele in puščajo kot rešeto. Letno se na sistemu izgubi četrtina načrpane vode. Zato bi bilo nujno sistem obnoviti, o čemer se župani občin Spodnjega Podravja pogovarjajo že pet let, rezultata pa do danes nobenega. Denar, ki bi ga za projekt lahko pridobili iz sedanje evropske finančne perspektive, jim je spolzel iz rok. Ker so bili po eni strani naivni, po drugi so se dogovarjali s figami v žepu. Velik regijski projekt obnove vodovodnega sistema je po petih letih še vedno na ravni ideje. Do nedavna o njem ni bilo niti enega papirja. Sedaj so le izdelali hidravlični izračun, DIIP, začenja se projektiranje za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Kako doreči model financiranja

Preberite več v Štajerskem Tedniku