Arhiv Štajerskega Tednika

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Andrej Rebernišek je poudaril, da slovenska samooskrba močno upada, zmanjšuje se površina najboljših kmetijskih zemljišč. Samo v lanskem letu se je po njegovih besedah skrčila za tisoč hektarjev. Ocenjuje, da je Slovenija v kmetijstvu preveč orientirana v primarno pridelavo. Nerazumno se mu zdi, da slovenski kmet na slovenski zemlji pridela koruzo, ki jo proda v Italijo. Živilska predelovalna podjetja nato koruzo uvažajo nazaj iz Italije. „V tem, kar počnemo, ni logike. Indeksi uvoza hrane drastično rastejo. Mar je to naš dolgoročni cilj – da bomo odvisni od uvožene hrane?“ je spraševal direktor ptujskega kmetijskega zavoda in dodal, da je v letu 2016 18 najemnikov upravljalo s 35 odstotki vseh državnih kmetijskih zemljišč. Po drugi strani pa šole po njegovih besedah do državnih zemljišč ne morejo priti.

Zemlja osnova kmetovanja, državne samostojnosti in neodvisnosti

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič je prepričan, da se morajo vsi deležniki v prehranski verigi pogovarjati in sodelovati, tako kmetje kot podjetja, saj so v soodvisnem odnosu. Meni, da bi se družinske kmetije po obsegu morale širiti. „Če ni prihodka, ni prihodnosti,“ je opozoril in izpostavil: „Narobe je, če tujec odloča, kaj bomo mi počeli na slovenski zemlji. Cilj kmetovanja bi moral biti ta, da se prideluje, ne pa samo čaka, kaj se bo od koga dobilo.“ Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je navedel, da slovenske zadruge od pridelovalcev kljub globalni konkurenci odkupijo večino pridelka.

Država ne sme biti mešetar slovenske zemlje za tuje lastnike

Kaj odgovarjajo v Perutnini Ptuj in Panviti

Preberite več v Štajerskem Tedniku