Slovenija, Podravje: Prihodnost kmetijstva v večji samooskrbi
V Podravju je pridelanega veliko mleka, piščančjega mesa, grozdja in jabolk. Proizvodnja zelenjave, jagodičevja in svinjskega mesa pa se zmanjšuje.
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je v letu 2016 stopnja samooskrbe pri sadju znašala 32 %, pri zelenjavi 42 %, pri pšenici 53 % in pri krompirju 55 %. Delež njiv, posejanih z žiti, je bil 56 %, od tega je bilo njiv s koruzo za zrnje največ, kar 38 %. Glede na naravne pogoje bi lahko bili deleži bistveno višji, vendar samooskrba pri nekaterih surovinah z leti celo pada. »V Podravskem območju je največja težava pri samooskrbi z zelenjavo, jagodičevjem, sladkorno peso in pridelavo prašičjega mesa,« pojasnjuje direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek in dodal, da je treba na tem področju še ogromno narediti. »Na naših policah imamo vedno več hrane iz uvoza, zato je še kako pomembna osveščenost potrošnikov in zavedanje, da ima lokalna hrana številne prednosti ter veliko pozitivnih učinkov na gospodarstvo in okolje.« Tega se zelo dobro zaveda Peter Cafuta, lastnik ekološke kmetija Ajda iz Zgornje Pristave. »Večino žit, kaš in zelenjave pridelamo sami. Prav tako poskrbimo za bogato ozimnico. Še vedno nam ne uspe pridelati vsega, zato kupujemo določene vrste sadja, riž in stročnice,« razlaga Peter Cafuta, ki samooskrbo na svoji manjši kmetiji ocenjuje na 60 %.
Zgolj pridelava pa za kmetijstvo v razvitih državah ni več dovolj, je prepričan Rebernišek: »Žal smo v zadnjih letih izgubili vse pomembne predelovalne obrate, ti so prenehali delovati ali pa so prešli v tujo last in pod velik vpliv kapitala. To ni dobro niti iz vidika kakovosti hrane niti iz vidika prodaje lokalne hrane.« Tudi Peter Cafuta poudarja, da je poceni in dostopna hrana iz tujine zelo problematična: »Pri ljudeh se ustvarja iluzija, da je hrana nekaj, čemur nam ni treba več posvečati veliko pozornosti in da sta pomembnejša njen izgled in cena, kot pa njena kakovost.« Ravno zato meni, da je podpora lokalnim kmetom nujna, še zlasti manjšim, ki so iz subvencij pogosto izključeni.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
