ČG

Pred več kot 21 leti je bila ureditev Ptujskega jezera uvrščena med prednostne razvojne projekte. Pripravljali so investicijo v izgradnjo velike marine po pridobitvi statusa kopenskega pristanišča na Ptujskem jezeru. Z dodatnimi investicijami ob jezeru pa bi se odprle številne možnosti za nadaljnji razvoj vodnega in obvodnega športa in turizma. Zaživela ni niti turistična diagonala med termami, mestom in Ptujskim jezerom. Turistična ladjica Čigra je na tej poti le blažev žegen ob vseh teh ambicioznih načrtih, ki pa se niso uresničili.

Privezi za jadrnice in druga plovila z ugrezom 1,3 metra in manj zadnja leta bolj ali manj samevajo. Turistov, ki so ga v preteklosti množično obiskovali, ni več. Ptujsko jezero pa je tudi edino jezero v Sloveniji, na katerem je dovoljena plovba za plovila z motornim pogonom od 1. maja do 1. oktobra. Na vodni površini 346 ha in 9 km dolgi plovni poti nudi vodne užitke še jadralcem in veslačem. Še ne tako daleč nazaj smo na Ptujsko jezero drli ob prvem maju, vrstili so se športni dogodki, ki so imeli za cilj Ptujsko jezero.

Brodarsko društvo Ranca Ptuj, ki je zaslužno, da se je Ptuj začel prebujati tudi z načrti za razvoj vodnega športa in turizma na Ptujskem jezeru, je danes skrbnik plovnega režima, skrbi za varnost plovbe in plovnih poti, upravljavec pristanišča pa je Komunalno podjetje Ptuj. Več desetletij se je tudi trudilo za osrednji športno-rekreativni dogodek ob prazniku mesta Ptuj, ko je to še praznovalo 5. avgusta. S spremembo datuma občinskega praznovanja, praznik MO Ptuj je od lani 23. april, pa je tradicionalna Rancarija izgubila praznični prizvok, a je še vedno nadvse pomemben dogodek, ki ohranja tradicijo nekdanjih čolnov na Dravi. Letošnja, že 32. Rancarija bo drugega avgusta.

Letos dva tabora za mlade

Preberite več v Štajerskem tedniku