Arhiv Štajerskega Tednika

Gre za protipoplavni ukrep, do katerega je najbrž še dolga pot. Država za projekt nima ne zemljišč in ne denarja. Za pridobitev zemljišč bo treba skleniti dogovor z lastniki, kar so doslej s pomočjo MO Ptuj že poskušali, a neuspešno. Financiranje projekta načrtujejo iz evropskih virov. Tudi ta segment projekta zaenkrat še visi v zraku.

Suhi vodni zadrževalnik pomeni, da se vzpostavi bariera oziroma nasip, ki v primeru povišanega vodostaja zadrži razlivanje poplavne vode. Zadrževalnik v Žabjaku bi uredili na dobrih 27 hektarjih kmetijskih površin, zadržal bi lahko 220.000 m³ vode. »Suhi zadrževalnik nima stalne vodne površine, saj pri nižjih pretokih voda neovirano odteka po obstoječi strugi. Pregrada z odtočno odprtino na dolvodnem robu zadrževalnika poskrbi, da iz zadrževalnika odteka samo določena količina vode. Ko so te vrednosti presežene, se voda prične razlivati po površinah ob strugi in polniti zadrževalni prostor za pregrado,« so povedali na DRSV in dodali: »Zmanjševanje poplavne ogroženosti Ptuja z visokimi vodami Rogoznice je ukrep, ki ga načrtujemo v sklopu širšega projekta zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Drave. Kandidiramo za pridobitev evropskih kohezijskih sredstev. Če bo kandidatura uspešna in bomo pridobili vir financiranja, bi po naši oceni lahko pričeli projekt izvajati v drugi polovici leta 2020. Vrednost investicije ocenjujemo na 1,6 milijona evrov.«

Kot rečeno, za izvedbo projekta manjka dogovor z lastniki zemljišč.

Preberite več v Štajerskem Tedniku