Arhiv Štajerskega Tednika

Državni sklad kmetijskih zemljišč potrebujemo, je na zadnji seji območne enote KGZS Ptuj potrdil njen predsednik Milan Unuk, a nikakor v obstoječi obliki, v svetu sklada pa nujno potrebujemo svoje predstavnike s terena, ne pa zgolj ljudi iz pisarn. Kot enega večjih problemov je izpostavil nerešena zemljišča v lasti države; zemljišča, vrnjena zasebnikom v denacionalizacijah, so se večinoma rešila in razdelila s komasacijami, kjer se kot solastnica pojavlja država, pa še vedno ostajamo pri katastru iz časov Marije Terezije.

»Zato moramo na kmetijsko ministrstvo nemudoma poslati apel za pospešitev komasacijskih postopkov in razdružitev teh solastnin, saj nima smisla, da država vztraja pri njih, čeprav niso življenjske.«

Direktorica Irena Majcen je predstavila cilje delovanja sklada, med katerimi so nakupi kmetijskih zemljišč, tudi v obmejnem pasu, kot so Haloze, ter čiščenje zaraščenih zemljišč. »10 % skladovih površin je namreč zaraščenih, bodisi ker zakupniki z njimi niso ustrezno ravnali bodisi sploh niso bile v zakupu, kar skušamo v naslednjih desetih letih odpraviti v kar največji meri, seveda pa nam to povsod najbrž ne bo povsem uspelo. Kar se tiče omenjenih komasacij, se težav še kako zavedamo, a žal tu nimamo potrebne podpore kmetijskega ministrstva, to še rešujemo.«

Sklad diktira ceno zemljišč, ki je za kmete nedosegljiva

Preberite več v Štajerskem Tedniku