Grozd velikan s trsa „Schumacherjeve“ kleti
Vili Horvat je Gorišničan, a tudi velik Ptujčan, ki ga nekdanje poslovne in prijateljske vezi še vedno priklepajo na Ptuj, mesto z dušo, kot pravi. Klepet ob kavi v starem mestnem jedru je tako rekoč njegov dnevni ritual. Ob tem oživijo številne zgodbe Ptuja iz preteklosti, povezane z njegovim delom in življenjem v tistem času.
Ko v Ptuju pripravljajo festival kave, pogosto pozabljajo na obdobje, ko je tudi njegovo nekdanje podjetje Panonija (sedaj Mercator) pražilo kavo v lastni pražarni. Pražil jo je Vili v trgovini Koloniale (danes v Slomškovi ulici), ki je bila ena prvih ptujskih trgovin, kjer so prodajali viski, konjak, polenovke … za takratno ptujsko „gospodo“ oz. gospodarsko elito. Kava različnih sort je prihajala v stokilogramskih vrečah. Vsako sorto so pražili posebej (santos, minas, perla ...), šele nato pa sestavili mešanice. To je bilo od leta 1962 do leta 1967, ko so s kavo oskrbovali tudi vse ptujske gostince in druge porabnike. Takrat so v trgovini še na veliko prodajali v rinfuzi, tudi olje, kis ipd., strankam pa nakupljeno vozili domov na kolesih. Vili Horvat pove, da so v tistih časih bile najboljše nakupovalke žene oficirjev; bile so tudi edine, pri katerih si se moral sezuti, ko si jim pripeljal špecerijo in jo po navadi tudi zložil na police. Včasih je kupljeno odpeljal z mopedom, ki mu ga je zaupal takratni poslovodja Franc Sedič. Za kupce so se takrat zelo trudili, nič ni smelo iti narobe.
Zgodba o grozdu velikanu
Preberite več v Štajerskem Tedniku
