Arhiv Štajerskega Tednika

Del obale gramoznice je danes zagrajen in urejen kot športno-rekreacijski center (ŠRC), a le kopenski, ne pa tudi vodni del. Izjema je wake park oziroma žičnica za deskanje na vodi, ki so jo po nekaj letih zapletov letos spomladi usposobili, pridobili dovoljenja in zagnali. Plavanje in druge aktivnosti v vodi medtem uradno niso in še leta ne bodo dovoljenje, vse je na lastno odgovornost. Nemalo obiskovalcev, ki so jih napovedi o ideji naravnega kopališča pred leti zelo navdušile in so dober glas o njej širili tudi naprej, je danes razočaranih. Da bi še šli v Green lake, sploh ne pomislijo, saj so mnenja, da je prostor zanemarjen. Vreče, polne smeti, ležijo na več koncih, prav tako stara odslužena krama, ki obiskovalca pozdravi že takoj na vhodu v športni center. Vsekakor se je z najemniki, ki skrbijo za gostinsko in športno ponudbo v parku, moč strinjati, da obiskovalci za seboj puščajo ogromno smeti, saj si veliko pijače v plastenkah in pločevinkah ter hrane prinesejo s seboj. Marsikdo smeti ne odloži niti v koš, ampak se vede po neslavnem načelu „kjer osel leži, tam dlako pusti“. Nekatere moti visoka nepokošena trava, predvsem ob obali, pa tudi na zelenicah. Vse to nemalo ljudi od obiska Zelenega jezera odvrne. Neprijeten je tudi vstop v vodo, saj je brežina strma in kratka.

Preberite več v Štajerskem Tedniku