Drava ogroža že dobrih 1.000 hektarjev prvovrstnih njiv
Vsakič ko Drava poplavlja in s kmetijskih površin odnaša pridelek in rodovitno zemljo, je slišati očitke, da so si kmetje za nastalo škodo v bistvu sami krivi, saj so svoje njive razširili tako rekoč do samega obrežja reke. Toda številke govorijo drugače.

Da oslabljeni tok v stari strugi Drave ne zmore čistiti lastnega korita in se zarašča, voda pa se ob večjem pretoku nima kam izliti, zato si je primorana iskati nove poti, tudi preko rodovitnih njiv, govorimo že leta. V zadnjih osmih letih je Drava s poplavljanjem v Podravju od Maribora do Središča ob Dravi povzročila že za 96,85 milijona evrov škode; v Zgornjem Podravju za 51,43, v Spodnjem pa za 45,42 milijona evrov. Ivan Brodnjak, član protipoplavne civilne iniciative in ptujski kmetijski svetovalec, opozarja, da je ob stari strugi Drave zdaj poplavno ogroženih dobrih tisoč hektarjev prvovrstnih njiv. Ob zahtevah po ureditvi struge pa ne utihnejo kritike tistih, ki menijo, da je bila Drava nekoč obdana predvsem s travniki, njeno obrežje pa poraščeno z vrbami in drugim drevjem, danes pa so povsod njive. Po odgovore na vprašanje, ali so se te kmetijske površine v poplavnih območjih v zadnjih letih zares drastično povečale, smo se obrnili na kmetijsko ministrstvo, kjer so pripravili analizo poplavnih območij ob stari strugi reke Drave, kot izhodišče pa vzeli poplavne karte Ministrstva za okolje in prostor. Primerjali so presečni leti 2006 in 2019, da so ugotovili, kakšno je bilo dejansko stanje pred 15 leti in kakšno je danes.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se