Tri dni bolniške brez obiska zdravnika tudi kot podaljšan dopust
Od oktobra 2020 do maja letos je veljal ukrep, ki je določal pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti (do tri dni) brez potrdila zdravnika. Zdravnikom je takšna ureditev prinesla razbremenitev, državo pa je stala približno sedem milijonov evrov. Slovenija je bila namreč edina, ki je ta strošek plačevala iz državnega proračuna. Zdravniška zbornica Slovenije novi vladi predlaga, da razmisli o nadaljevanju te prakse, to pravico bi tudi uzakonili. Nekateri delodajalci, ZZZS, tudi vlada, pa predloga ne podpirajo.
Ukrep naj bi po izkušnjah zdravnikov prinesel opazno razbremenitev in debirokratizacijo. »Vsaka taka bolniška odsotnost je prihranila bolnikom en ali dva obiska pri zdravniku. Glede na relativno majhno število pacientov, ki so se tega ukrepa poslužili, je potencial takšne rešitve v smislu dodatnega zmanjšanja administrativnih obremenitev ambulant na primarni ravni še precejšen,« menijo na Zdravniški zbornici. Kot opozarjajo, so kratkotrajni bolniški dopusti praviloma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku: »Urejanje kratkotrajnega bolniškega dopusta v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjeval. Dosedanje izkoriščanje bolniškega dopusta brez potrdila zdravnika, ki je bilo omogočeno le enkrat letno, je tudi preprečevalo, da bi ljudje to pravico zlorabljali.«
Nekateri delodajalci imajo pomisleke
Čeprav strošek kratkotrajnih bolniških dopustov brez obiska zdravnika ni bremenil delodajalcev, pa nekateri nad ukrepom niso navdušeni. Poročali naj bi o večjem pojavu bolniških odsotnosti in večji administraciji zanje. Nadomestilo delavcu je najprej izplačal delodajalec, ki je zahteval povračilo od ZZZS, ta pa od države.
Podaljšanju tega ukrepa nasprotujejo v Združenju delodajalcev Slovenije: »Ne zagovarjamo podaljšanja tega ukrepa. Za delodajalce je bistvenega pomena znižanje števila dni bolniške odsotnosti v breme delodajalca, ki je bila znižana s 30 na 20 dni, kar je bila tudi naša dolgoletna zahteva."
V Talumu je ukrep kratkotrajne odsotnosti koristilo 371 sodelavcev: »Naše razmišljanje gre v smeri, da bi si želeli podobnih nadstandardov tudi na drugih segmentih, ki so pomembni za konkurenčno gospodarsko okolje.«
Delavec je bil za čas koriščenja tridnvene kratkotrajne odsotnosti upravičen do 80-odstotnega nadomestila plače. Sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Boris Repič pravi, da zasebniki na našem območju niso poročali o povečanem številu bolniških odsotnosti zaradi tega ukrepa: »Če bi prihajalo do težav in izkoriščanj, bi se odzvali, a dejansko ni bilo tega, zato z našega vidika ni kakšnih zadržkov, če bi ta ukrep ponovno veljal.«
Preberite več v Štajerskem Tedniku
