Spoznali smo lik Rudolfa Maistra
KO ZB Žabja vas uspešno nadaljuje z organizacijo strokovnih ekskurzij, praviloma po dve vsako leto. Tokratni cilj je bil Kamnik, rojstni kraj generala Rudolfa Maistra, kjer smo obiskali njegovo rojstno hišo in se tako lahko podrobno seznanili o tem velikem domoljubu, pa tudi pesniku in slikarju, kar je sicer mnogim manj znano.
Letošnje leto je vlada Republike Slovenije razglasila za leto Rudolfa Maistra - Vojanova ob 150-letnici njegovega rojstva in 90-letnici smrti. To je bila tudi ideja za našo odločitev, da se podrobno seznanimo o tem velikem Slovencu. Dobri dve desetini članov, ''lastnih'' članov in nekaj iz sosednjih krajevnih organizacij, smo z upokojenskimi IJPP vozovnicami, malo z vlakom malo pa z avtobusom, opravili to pot.
V Kamniku smo uvodoma na gradu Zaprice obiskali Medobčinski muzej z bogatimi zbirkami. Ponaša se s kar nekaj izrednimi knjižnimi eksponati. Tako razstavljajo originalni prevod Dalmatinove Biblije iz leta 1584, original Slave Vojvodine Kranjske, Janeza Vajkarda Valvazorja iz leta 1689 in prevod Svetega pisma novega testamenta v dveh delih (1784 in 1786), avtorja Jurija Dalmatina. Imajo bogato kulturno in industrijsko dediščino, ob mnogih lokalnih zanimivostih je predstavljeno planšarstvo, vključno z ogrinjalom iz lesenih vlaken.
Na območju Kamnika so našli ostanke mamuta; zanimivo si jih je ogledati, za oceno velikosti živali pa so v centru mesta postavili kip v naravni velikosti, ki je objekt običajne množice fotografov.
Zelo podrobna predstavitev življenjske poti Rudolfa Maistra, seveda s poudarkom kot poveljniku in domoljubu, je bila za vse nas prava učna ura zgodovine. Pritlični prostori njegove rojstne hiše, napolnjen s fotografijami in predmeti, predstavijo dodatno veličino Maistra, v preteklosti po krivici ''pozabljenemu'' možu.
Brez pomisleka lahko sprejmemo oceno letos javno objavljene Maistrove poti: ''Pogumna, neustrašna, nenavadna, karizmatična … takšna naj bi bila Maistrova pot. Takšen je bil general in pesnik Rudolf Maister. Drzno in odločno je zavzel državne in narodne meje ter postavil temelje današnji slovenski državi. Vendar kljub temu v slovenskem kolektivnem spominu dolgo ni zasedel ustreznega mesta.''
Tako nam je minil še en dan, eden od tistih, ki jih zavestno ''porabimo'' za druženje in nova oziroma dodatna spoznanja naše zgodovine.
