Bobo

"Med nekim neurjem so se luči na križišču in po Slomškovi ulici premaknile ter nekatere pregorele, zato je zdaj ta predel zelo temen. Prosil bi, naj pridejo čim prej zamenjat žarnice in poravnat drogove ter po potrebi dodat kakšno luč. Predel je nevarno temen, to ni nevarno le za voznike in druge udeležence v prometu, tema privlači tatove, brezdomce in narkomane," se je pridušal prebivalec Ljubljane.

Tema kot idealno kritje za nepridiprave

Seveda smo povprašali na Mestno občino Ljubljana (MOL), kako je z javno razsvetljavo, podobne težave imajo verjetno še kje po Sloveniji. Posredovali so nam odgovore Javne razsvetljave in oddelka za gospodarske dejavnosti in promet MOL. Tam so obljubili, da bodo preverili, kaj se dogaja na Slomškovi ulici, in morebitne napake odpravili.

Kot opozarja bralec, tema privlači razne posameznike z nepoštenimi nameni. "S podobno problematiko se soočajo večinoma vsa mesta in Ljubljana v tem primeru ni nobena izjema. Javne površine so dostopne vsem pod enakimi pogoji, posledično nimamo neposrednega vpliva na to, kje se zbirajo določene skupine ljudi. Prav tako ni mogoče prav vseh lokacij opremiti z razsvetljavo, ki bi morda določene skupine ljudi odvrnila od zbiranja. Za vedenja, ki niso skladna z zakonodajo, pa so pristojni prekrškovni organi," pojasnjujejo na MOL.

Andraž Zupančič

Več kot polovica luči s tehnologijo LED

Sicer pa je v občini Ljubljana vsega skupaj 38.410 luči s skupno močjo 2451,86 kilovata.

"Glede na podatke o porabi energije za javno razsvetljavo na prebivalca, ki znaša 40,61 kilovatne ure na leto, največja dovoljena pa je 44,5 kilovatne ure, spada Mestna občina Ljubljana v nižje osvetljeno področje. Svetilke so skladne z veljavno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, kar pomeni, da je 56 odstotkov vseh svetilk opremljenih z LED-tehnologijo," še pravijo na oddelku za javno razsvetljavo.

A še nedavno so tudi v glavnem mestu ugašali vsako drugo luč javne razsvetljave, da bi zmanjšali svetlobno onesnaževanje in znižali porabo elektrike. Je ta recept še aktualen in učinkovit?

Na občini pravijo, da tega ne počnejo več, saj vse bolj stavijo na sistem upravljanja in vodenja razsvetljave, ki je plod lastnega razvoja. Sistem omogoča, da iz nadzornega centra oddaljeno spremljajo in upravljajo posamezno svetilko, kot tudi upravljanje in spremljanje električne omare za napajanje infrastrukture javne razsvetljave.

Sistem očitno Slomškove ulice ni zaznal?

"Poleg prednastavljenih režimov delovanja, ki zagotavljajo redukcijo, se razsvetljava dinamično prilagaja na vremenske razmere in glede na status prometa. Svetilke se tako dinamično prilagajajo dejanskim razmeram na javnih površinah," pojasnjujejo na MOL.

Zakaj potem s sistemom toliko časa niso zaznali težav na Slomškovi ulici, pa je drugo vprašanje.

Bobo

Sedem milijonov evrov na leto

Največ svetilk javne razsvetljave je v Ljubljani postavljenih ob prometnih površinah naseljenih območij, najmanj na redko poseljenih delih. Katere javne oziroma prometne površine osvetljujejo, je določeno s projektno nalogo, ki jo potrdi naročnik, ter z zakonom o cestah.

"Raven osvetlitve in s tem število drogov, na katerih so svetilke cestne razsvetljave, se določi na osnovi dovoljene hitrosti vožnje na odseku, ki ga osvetljujemo, gostote prometa, vrste udeležencev v prometu, gostote križišč, kako je tam z mirujočim prometom, samo osvetljenostjo okolice in še bi lahko naštevali," pojasnjujejo.

Na leto za javno razsvetljavo porabijo 5,9 milijona evrov, to pa se financira iz proračuna občine. Samo vzdrževanje in popravila ter menjave na leto stanejo še 960.000 evrov. Z drugimi besedami, da je glavno mesto osvetljeno, na leto porabijo skoraj sedem milijonov evrov.

Ob tem, da je predvidena delovna doba svetilke okoli 100.000 ur.