Letošnjo veliko noč bomo po dveh letih, ki jih je zaznamoval koronavirus, vendarle praznovali skoraj kot nekoč: v cerkvi skupaj z verniki in doma s svojimi bližnjimi. Tega se veseli tudi 34-letni Martin Golob, župnik v Grosupljem, eden najbolj priljubljenih duhovnikov pri nas, ki s svojo iskrenostjo, odprtostjo, dostopnostjo, pa tudi duhovnostjo, navdušuje staro in mlado, verne in ateiste.

Širši javnosti je postal znan na začetku epidemije, ko je kot mlad in moderen župnik med prvimi začel s prenosi spletnih svetih maš, lani je velikonočne jedi blagoslavljal kar pred grosupeljskim župnijskim domov, verniki pa so se vozili mimo z avtomobili, pa tudi sicer imajo njegove objave na družbenih omrežjih ogromno sledilcev. Tudi tako oznanja Evangelij, pravi.

Z Martinom Golobom, ki izhaja iz Župnije Šmarno pri Litiji, v Grosuplje pa je prišel po petih letih župnikovanja v Srednji vasi v Bohinju, smo se pogovarjali o praznovanju in pomenu velike noči, o vlogi duhovnika v današnjem svetu, o spoznanjih, ki mu jih je dala epidemija, itd.

Kaj vam pomeni velika noč?

Velika noč je praznik vere in tam najdem odgovor na ves smisel mojega duhovniškega življenja. Če ne bi bilo velike noči, potem bi bil nek obrtnik za duhovne storitve. Ker pa verjamem v veliko noč, ker je Jezus na velikonočno jutro premagal smrt, sem s tem tudi v svojem poklicu veliko več. V veliki noči dobim odgovor in besede tolažbe za vsak pogreb, kajti upanje, da človek po smrti ne umre, ampak živi, izhaja ravno iz tega. Velika noč je korenina vsega, kar kristjan živi, moli, premišljuje, dela, prejema.

"Če ne bi bil duhovnik, bi bil gotovo kmet"

Meni osebno ta praznik največ pomeni. Nanj se tudi največ pripravljam: z veliko mero skrbi in odgovornosti, ker želim, da je res lepo obhajan. Letošnje velike noči se še posebej veselim, ker jo bom doživel s svojimi grosupeljskimi farani tako, kot je treba, saj sem na faro prišel med prvim in drugim valom epidemije, ko je bilo kup omejitev ...

Kako ste se sami pripravljali na ta največji krščanski praznik? Ste imeli post, ste se čemu odrekli?

Držim se akcije 40 dni brez alkohola in odpovedal sem se sladkarijam. Trudim se biti tudi manj na socialnih omrežjih – nisem jih čisto ukinil, saj so del moje službe, ampak zvečer v roke raje vzamem knjigo kot telefon.

Imate veliko stikov z ljudmi, ki se na vas obračajo z različnimi problemi. Kako vi zaznavate današnji trenutek, katere so največje stiske ljudi?

Med starejšimi je največji problem verjetno osamljenost, pa strah pred smrtjo, spremembami, vojno, nemir, negotovost … A Cerkev prinaša upanje, stabilnost, varnost. Imamo močan, kamnit oltar, na katerega se lahko naslonimo in ga ne bomo premaknili. Vse ostale stvari na svetu so nestabilne. Zato se nasloni na Boga in nikoli ne boš padel, tudi če bo kdaj težko. Cerkev ima v tem času ljudem veliko dati, pravzaprav vse, kar potrebujejo za to, da se bodo lahko kosali z vsemi stvarmi v življenju, tudi z boleznijo, trpljenjem … Pomembno je najti smisel življenja. Sam ljudi vedno poslušam, spodbujam ter prigovarjam, da je treba naprej.

Daljši intervju, v katerem priljubljen grosupeljski župnik g. Martin Golob več pove tudi o sebi in poklicanosti za duhovniški poklic, ki ga neizmerno osrečuje, o tem, da če ne bi bil duhovnik, bi bil gotovo kmet in bi imel družino, pa o delu in spoznanjih med epidemijo koronavirusa, ki nam je vsem dal vedeti, kako potrebujemo drug drugega, itd., pa v novi, tiskani številki Dolenjskega lista.

V zvočni priponki Golobovo voščilo za veliko noč.