Daljnega leta 1991 so skupščine občine Novo mesto, Trebnje, Črnomelj in Metlika sprejele odlok o ustanovitvi Dolenjskih lekarn Novo mesto kot javnega zavoda za izvajanje lekarniške dejavnosti na svojem območju. A na območju omenjenih štirih občin je do leta 2011 nastalo 15 občin, odlok o ustanovitvi pa je še vedno isti – ustanoviteljice zavoda so le štiri prvotne občine, ki predstavljajo večinski delež, to je 63,4 odstotka prebivalstva na ozemlju 15 današnjih občin. Promet na njihovem območju za leto 2018 pa znaša 75,7 odstotka prihodka Dolenjskih lekarn.

Kot pravi direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto Vida Čadonič Špelič, bi morali nov odlok sprejeti že zdavnaj, to pa jim od decembra 2016 jasno nalaga tudi novi zakon o lekarniški dejavnosti, na podlagi katerega morajo občine ustanoviteljice javnih lekarniških zavodov uskladiti njihove akte o ustanovitvi, njihovo organiziranost in delovanje. To bi morale storiti celo v dveh letih.

Zato so vse štiri občine pripravile nov Odlok o javnem lekarniškem zavodu Dolenjske lekarne Novo mesto in Odlok o ustanovitvi Sveta ustanoviteljic javnega lekarniškega zavoda Dolenjske lekarne Novo mesto in ju vsem občinam poslale v sprejem. Nikjer ni bilo težav, zataknilo se je le v Občini Šentjernej.

ŠENTJERNEJ PROTI

Tu so občinski svetniki na zadnji seji pri obravnavi obeh odlokov izrazili pomisleke glede položaja Občine Šentjernej kot ustanoviteljice v omenjenem javnem zavodu. »Na Občini Šentjernej ocenjujemo, da smo, tako kot druge manjše občine ustanoviteljice, po ureditvi, kot jo predvidevata odloka, pri uresničevanju svojih ustanoviteljskih pravic neustrezno zastopani v svetu zavoda,« pojasnjuje višja svetovalka za pravne zadeve na občini Tina Gazvoda in doda, da so o zavrnitvi aktov neuradno že obvestili Mestno občino Novo mesto. Njej in preostalim občinam ustanoviteljicam bodo predlagali novo usklajevanje besedila odlokov.

Tudi župan Jože Simončič poudarja, da odloka, ki so ju resno analizirali, nista koristna za občino, ki se čuti izključena. V 17-članskem Svetu zavoda bo odločalo 9 predstavnikov ustanoviteljic, 6 predstavnikov zaposlenih v zavodu, en predstavnik pacientov ter en predstavnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pomisleke imajo pri 9 predstavnikih ustanoviteljic, kjer bo mestna občina imela po tri, občine Črnomelj, Metlika in Trebnje po enega člana, občine Šentjernej, Šmarješke Toplice in Škocjan enega, občine Mokronog - Trebelno, Mirna, Mirna Peč in Šentrupert enega ter občine Straža, Dolenjske Toplice, Semič in Žužemberk enega. Občine, ki imajo skupaj enega predstavnika, se bodo torej izmenjevale na vsakih pet let. »To pomeni, da bo npr. naša občina, ki premore dosti prebivalcev in svojo lekarno, imela svojega predstavnika s svetu zavoda vsakih petnajst let, kar ne gre. Čutimo se izključene, odlok je bil narejen po meri velikih in nam ponujen v smislu vzemi ali pusti,« pravi šentjernejski župan, ki še pove, da njihovih prejšnjih zahtev glede odloka niso upoštevali. Čudi ga, da takih pomislekov ni imela nobena druga manjša občina.

Občina Šentjernej je po ustanovitvenem deležu v zavodu Dolenjske lekarne s 6,47 odstotka na 5. mestu.

MONM: AKTA NI VEČ MOGOČE SPREMINJATI

Da ima pomisleke šentjernejska občina, pa preseneča novomeško mestno občino, saj so se, kot pravi Čadonič Špeličeva, pri usklajevanju potrudili.

»Z dopisom smo občine soustanoviteljice 10. junija lani seznanili s predlogom odlokov in jih prosili, da do 28. junija podajo pripombe. Prejeli smo jih le od ene občine in zadeve smo pojasnili ter uredili, od ostalih ni bilo odziva. Nekatere občine so že do konca lanskega leta sprejele oba odloka, mnoge kar skupaj v prvem in drugem branju. Čeprav smo občinam jasno povedali, da želimo sprejetje odlokov do letošnjega januarja, smo še malo počakali – tudi zaradi nastopa novega župana v Šentjerneju. Škocjanska občina je npr. odloka sprejela na začetku leta, šentruperško čaka še drugo branje, le pri šentjernejski občini se zatika. Presenečeni smo, ker zdaj akta res ni več mogoče spreminjati, odloka sta usklajena, sprejelo ju je 14 občin,« je jasna direktorica novomeške občinske uprave in pojasni, da je število predstavnikov v svetu zavoda določeno glede na delež imetja in upravljanja občin ter glede na število prebivalcev. Razmerje med zaposlenimi in ostalimi člani pa mora ostati enako.

Čadonič Špeličeva pravi še, da je Šentjernejčani žal niso povabili na sejo občinskega sveta, kjer bi lahko obrazložila zadeve – to se je namreč v nekaj občinah zgodilo. Poudari, da je nesprejetje novih odlokov razumljeno tako, da občina nima interesa uresničevati ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu Dolenjske lekarne, o čemer so bili vsi obveščeni. V tem primeru bodo naloge ustanoviteljev izvajali v krogu zainteresiranih, torej brez Šentjerneja. Vprašanje je tudi, kaj to pomeni za izpostavo Dolenjskih lekarn v Šentjerneju. »Za zdaj še velja stari odlok, tudi uradne pošte iz Šentjerneja še nismo prejeli, tako da težko karkoli rečem. Kljub vsemu upam na dogovor,« pravi direktorica.

Župan Simončič poudarja, da šentjernejska občina nedvomno je soustanoviteljica Dolenjskih lekarn, da ima svojo lekarno, z delovanjem katere je zelo zadovoljna, od mestne občine pa pričakuje nov krog pogajanj. »Nič hudega ni, če se odloka sprejmeta malo pozneje. Kaj pa je leto dni v primerjavi s 25 leti, odkar smo mi npr. samostojna občina, pa se ni naredilo nič!« doda.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista 13. avgusta 2020