© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
O temnih straneh spleta
Čas branja 3 min.

Splet ni resničnost, rane pa so: Kako prepoznati in ustaviti spletne trole?


dolenjski-list
STA
Uredništvo
22. 10. 2025, 12.30
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

V razpravi z naslovom Za sočuten splet so sinoči strokovnjaki z različnih področjih spregovorili o temnih straneh spleta in njihovem vplivu na mlade.

Z leve proti desni_ dr. Sanela Peresciutti, Sonja Javornik, Adrien Žitko, dr. Leonida Zalokar, Raay, Marjetka Vovk, Saša Einsiedler.JPG
Marko Delbello Ocepek
Z leve proti desni: dr. Sanela Peresciutti, Sonja Javornik, Adrien Žitko, dr. Leonida Zalokar, Raay, Marjetka Vovk, Saša Einsiedler

Splet ni resničnost, rane, ki jih povzroči, pa so. S temi besedami se je včeraj v Jakličevem domu v Vidmu Dobrepolje začela iniciativa Za sočuten splet – Kdo si ti?, ki je združila strokovnjake, učitelje, medije in umetnike z enim ciljem: spodbuditi razmislek, kako lahko vsi skupaj ustvarimo varnejši, prijaznejši in bolj sočuten splet, so sporočili organizatorji.

V zavodu za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami po besedah njegove ravnateljice temno stran spleta pri svojem delu redno opažajo. Mladih se dotaknejo predvsem opravljanje, izzivanje in provociranje, t. i. trolanje, ki se ga poslužujejo nekateri njihovi vrstniki.

Z leve proti desni_ Ravnateljica mag. Anita Knez, dr. Leonida Zalokar, Marjetka Vovk.JPG
Marko Delbello Ocepek
Z leve proti desni: ravnateljica mag. Anita Knez, dr. Leonida Zalokar, Marjetka Vovk

Ob tem ravnateljica Strokovnega centra Planina Leonida Zalokar opozarja predvsem na t. i. trole, ki lahko prizadenejo mlade, če niso ti opolnomočeni.

Zalokar je tudi raziskala, kdo so t. i. troli, kakšne osebnostne strukture imajo in zakaj to počnejo.

"Zanimivo je, da je njihovo početje doprineslo k novemu pojmu, temna tetrada. Do zdaj smo poznali le pojem temna triada. To je temnina v ljudeh, psihopatija, narcisizem in makiavelizem, pri spletnem trolanju pa dodatno izstopa četrta dimenzija, ki je sadizem. To pomeni, da je profil teh ljudi običajno sadističen in maščevalen. Gre pravzaprav za nevarne ljudi, ki se lahko drugih lotijo iz čisto sadističnega užitka," je povedala Zalokar.

Preberite še

Ker je trolanje na spletu zelo težko omejiti ali cenzurirati, je treba po besedah Zalokar mladim razložiti, za kaj gre. "Treba jim je povedati, da takšna dejanja več povedo o nasilnežih, trolih, kot pa o njih, ter jih naučiti, naj se ne odzivajo. Ker ravno odziv je za trole nagrada. To pomeni, da uživajo, če vidijo, da so ljudje prizadeti," je povedala.

V Sloveniji je sicer po besedah ravnateljice centra Planina govoriti o mladoletniškem sadizmu ali mladoletniških psihopatskih potezah skoraj greh: "A v tujini se o psihopatskih potezah pri mladih govori tako kot o depresiji. Tukaj ne gre za stigmo, ampak samo za to, da se ve, za kakšne osebnostne karakteristike gre. In to opažamo pri nas vsi, ki delamo z mladimi."

videm.JPG
Marko Delbello Ocepek
Okrogla miza

Poleg Zalokar so v sinočnji razpravi sodelovali še zdravnica Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Sanela Peresciutti, strokovnjak za kibernetsko varnost Adrien Žitko, poznavalka medijev Sonja Javornik, glasbena ustvarjalca Marjetka in Aleš Vovk Raay ter komunikacijska trenerka Saša Einsiedler.

Prisotne je sicer uvodoma pozdravil tudi župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin in izpostavil, kako pomembno je, da kot družba to temo naslovimo pravočasno, dokler še lahko. Opozoril je tudi na tragične primere mladih življenj, ki so se končala prav zaradi spletnega nasilja.

Prvič pri nas se je ta tematika približala tudi širši popkulturi – skozi pesem in videospot Kdo si ti?, ki sta jo ustvarila Maraaya. Pesem je odsev sodobne digitalne družbe, kjer lahko besede, četudi zapisane mimogrede, pustijo posledice. Prikazuje, kako hitro lahko z objavami in komentarji vplivamo na druge, ne da bi se tega sploh zavedali, ter skozi zgodbe različnih ljudi spodbuja razmislek o tem, kako mnenje izraziti na spoštljiv način. 

Adrien Žitko, etični heker in strokovnjak za kibernetsko varnost, je opozoril na pasti tako imenovanega socialnega inženiringa, spletnih napadov, ki ciljajo na ljudi in njihovo zaupanje, ter poudaril, da je sočuten in odgovoren splet tudi varnejši splet.

V nadaljevanju je sledila okrogla miza, na kateri so se strinjali, da splet vse bolj odraža resnično stanje družbe in da svoboda govora ne pomeni svobode žaljenja. Sonja Javornik je opozorila, da preveč časa preživimo za napravami, premalo pa v stiku z ljudmi, ter poudarila potrebo po spoštljivi komunikaciji. Saša Einsiedler je dodala, da je splet postal poligon za frustracije tistih, ki svojo nesrečo nosijo v sebi in jo prelivajo na druge, ter da je ključno, da se o tem pogovarjamo in si pomagamo.

Večer se je zaključil s predavanjem dr. Sanele Peresciutti. Med drugim je dejala, da smo Slovenci kljub vsemu zelo empatičen narod in da je predvsem od nas samih odvisno, kakšen vzor bomo mlajšim generacijam. ''Dobrota naj bo vrednota,'' je dr. Sanela Peresciutti zaključila večer.

E-novice · Dolenjska

Svet24

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.