Arhiv DL

Najprej je bil kaplan v Brežicah, potem je od leta 2000 vodil Župnijo Bizeljsko, v zadnjem času pa ob pomanjkanju duhovnikov še župniji Kapele in Dobova, krajši čas je soupravljal tudi Pišece.

· Novice

Umrl je dolgoletni bizeljski župnik Vlado Leskovar

Ko je prevzel službo župnika na Bizeljskem, je prinesel tja svež veter in se hitro priljubil domačinom. Z nevsiljivim načinom dela je pritegnil marsikoga, obudil je nekatere pozabljene prireditve, vrata cerkve pa odprl tudi za številne koncerte domačih zborov in glasbenikov od drugod. Z zavzetim in vsestranskim delom v Cerkvi in med ljudmi zunaj Cerkve ter z neposrednostjo in dostopnostjo si je pridobil izjemno naklonjenost ne samo vernikov, ampak tudi drugih.

»Bil je duhovnik bližine in darovanja za svoje vernike, podjeten in obdarjen z veliko darovi,« so v celjski škofiji zapisali v njegovi osmrtnici, s čimer so nedvomno izrazili občutke vseh, ki so se srečevali z Vladom Leskovarjem in žalujejo ob njegovem odhodu.

Leta 2022 so počastili 25 let njegovega mašniškega posvečenja, 20 let vodenja Župnije Bizeljsko in 15 let vodenja Župnije Kapele ter njegov 50. rojstni dan.

· Novice

Bizeljski župnik Vlado Leskovar praznoval abrahama

V spomin tistih, ki so ga poznali, se bo zapisal tudi kot uspešen organizator kulturnega in družabnega dogajanja, v katerem je ob različnih priložnostih sodeloval tudi sam. Z delovanjem v družbi je neredko daleč presegal naloge »vaškega« župnika, s čimer je nad sebe včasih postavil tudi drobnogled nadrejenih v hierarhiji. Toda s tako držo je »ob pomoči predanih sodelavcev in v sodelovanju s krajevnimi društvi obogatil in oplemenitil versko, kulturno in družabno medgeneracijsko življenje v kraju in občini«, kot so mu v spomin zapisali v teh dneh na Občini Brežice. Za tak, izjemen prispevek k življenju skupnosti je prejel oktobrsko nagrado Občine Brežice za leto 2022.

· Novice

FOTO: Podelili oktobrske nagrade

Ob tem, da je bil »ljudski župnik«, ki so ga ljudje lahko poprosili kadar koli za najrazličnejšo pomoč pri delu, ob bolezni in drugače, je bil tudi dober gospodar župnij. Med tistim, kar priča o dobrem gospodarju in uspešnem organizatorju, je v zadnjem obdobju njegova uspešna in nedvomno izjemno zahtevna obnova visokega zvonika cerkve Imena Marijinega v Dobovi, ki je bil nevarno poškodovan ob potresu na Hrvaškem.

Kot dobrega dušnega pastirja in dobrega gospodarja premoženja Cerkve ga je pred leti celjska škofija nameravala premestiti z Bizeljskega nekam, kjer bi župnija potrebovala človeka njegovega kova. Na dan, ko naj bi bil Vlado Leskovar kot duhovnik zadnjič na Bizeljskem, je prišel tja celjski škof z očitnim namenom, da izpelje premestitev. Zgodilo se je nekaj neverjetnega, kar najbrž ostaja zapisano v škofijski kroniki. Prebivalci so se organizirali in pripravili v Bračni vasi nekakšno zahvalno slovesnost župniku v slovo, na kateri pa so vsi v en glas nepopustljivo izpovedali svojo neomajno odločitev: svojega Vlada Leskovarja ne dajo nikomur in nikamor. Amen. Škof je popustil in Vlado je ostal na Bizeljskem. Vlado Leskovar je postal prebivalec Bizeljskega, Kapel, Pišec, Dobove, čeprav po rojstvu ni bil tamkajšnji domačin. Rodil se je leta 1972 v župniji Slovenske Konjice, njegov brat je tudi duhovnik. Leta 1991 je vstopil v bogoslovje, leta 1997 je obhajal novo mašo.

V torek so ga prepeljali v župnijsko cerkev sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Danes leži v župnijski cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem, pokopali ga bodo ob 15. uri na Bizeljskem.