Najmanjša volilna udeležba je praviloma med mladimi v prvi starostni skupini, kar ni posebnost Slovenije – Volitve odločajo o prihodnosti, ta pa je stvar mladih – Ob predvolilni propagandi mladi še bolj zmedeni – Mladi menijo, da jih bo letos šlo na volitve več

Na volitvah se običajno odloča o prihodnosti, o tem, kaj se bo z družbo dogajalo v naslednjih štirih letih, pa tudi v precej bolj oddaljeni prihodnosti. Nekdo je ob tem predlagal, da se starejšim odvzame volilna pravica, saj so oni svojo prihodnost že doživeli, volitve pa odločajo o prihodnosti, ki jo bodo doživeli mladi. To je sicer šala, a se gre ob njej zamisliti. Glede na volilno udeležbo se mladi slabo zavedajo, da gre pri volitvah za njihovo prihodnost.

Na državnozborskih volitvah leta 2018 je bila volilna udeležba v starostni skupini od 18 do 30 let le 40,5-odstotna, medtem ko je bila splošna volilna udeležba 52,6-odstotna, delež volivcev, ki so se volitev udeležili, iz te starostne skupine pa je v skupnem številu udeležencev volitev znašal vsega 13 odstotkov.

Po podatkih iz sicer že nekoliko zastarele raziskave Mednarodnega inštituta za demokracijo in volilno asistenco (International Institute for Democracy and Electoral Assistance) iz leta 1999 volilna abstinenca med mladimi ni nov pojav in je značilen tudi za zrele zahodnoevropske demokracije. V vseh državah, tedanjih članicah Evropske unije, z izjemo Italije in Belgije, je bila volilna udeležba najmlajše starostne skupine (od 18. do 29. leta) najnižja. Vzrokov za to je seveda več: od generacijskih razlik, vzgoje, moralnih vrednot, zaupanja v politične stranke, ponotranjenja vrednot političnih strank do občutka dolžnosti udeleževati se volitev, navajajo raziskovalci v obrazložitvi. Čeprav je bila raziskava opravljena pred več kot dvajsetimi leti, pa se od tedaj stanje glede na javno dostopne podatke o volilni udeležbi mladih ni bistveno popravilo, kvečjemu se je še poslabšalo.

V precej bolj sveži raziskavi iz leta 2018 je Nejc Frantar v diplomskem delu na mariborski pravni fakulteti raziskal volilno udeležbo v Mestni občini Maribor ter občinah Sveta Trojica in Trzin. Ugotovil je, da je najmanjši odstotek udeležbe na volitvah v starostni skupini od 25. do 30. leta, tej pa sledijo še mlajši volivci, stari od 18 do 24 let. »Staranje prebivalstva in nizka rodnost sta v Sloveniji velika težava. Vendar če bodo mladi volivci hodili na volišča v takšnih odstotkih, kot je pokazala moja raziskava, bo z roko v roki upadala tudi volilna udeležba, saj za mlajše generacije teorija življenjskega cikla prav mogoče ne drži in s staranjem ne bodo postali dejavnejši na voliščih, ampak bodo tja odhajali v enakem, če ne še nižjem odstotku. Vprašanje pa je, kakšen odnos do tako imenovane državljanske dolžnosti bodo imeli njihovi potomci,« se v zaključku raziskave sprašuje Frantar.

Pa vendar o tem, s katerimi težavami in življenjskimi vprašanji se ukvarjajo mladi, zakaj jih politika tako malo zanima, zakaj ne hodijo na volitve in kako bo s tem letos, največ vedo mladi.

Preberite še ...

· Zaposlitev

Spoznajte inovativne pristope uvajanja na novem delovnem mestu

Predsednica Društva novomeških študentov Lana Klemenčič pravi, da se mladi že ves čas spoprijemajo s podobnimi stiskami, od osebnih do finančnih in bivanjskih težav, kar je koronska kriza še okrepila in poglobila: »Čeprav ni zgolj država odgovorna za reševanje njihovih težav, jim vendarle mora pomagati najti poti iz njih, da se bodo tega lotili bolj samozavestno. Mislim, da tokrat na volitvah kandidira več mladih kot doslej, lahko pa da je to samo moj subjektivni občutek, saj sem štiri leta starejša in zdaj kandidira kar nekaj mojih vrstnikov, pred štirimi leti pa so se mi toliko stari ljudje zdeli starejši in jih morda nisem štela za mlade. V splošnem pa menim, da mladi premalo spremljajo politiko, ta mesec pred volitvami pa jih z vseh strani obmetavajo s predvolilno propagando in so tako še bolj zmedeni. Mislim, da bi bilo dobro, če bi imeli mladi svojo stranko, ampak to ne bi smela biti stranka mladih samo na papirju, morala bi temeljiti na vsebini in tudi dejansko reševati težave študentov in mladine.«

Klemen Srpčič, predsednik Študentskega sveta krške Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru in prodekan za študentska vprašanja, meni, da je največja težava, s katero se mladi spopadajo, težak prehod v kakovostno samostojno življenje: »Razmere na trgu dela mladim niso najbolj naklonjene, saj je težko dobiti redno zaposlitev za nedoločen čas. Velika težava je tudi stanovanjska problematika, saj je stanovanj premalo, tista, ki pa so na voljo, so večinoma predraga. Brez redne in stabilne zaposlitve si mladi trenutno težko privoščimo stanovanje in s tem prehod v samostojno življenje. Politične stranke sicer v svojih programih navajajo rešitve za omenjeno problematiko mladih. Vendar te obljube po volitvah večinoma ostanejo neizpolnjene. Zato mladi izgubljamo zaupanje v politiko, saj se zdi, da na našo skupino politični predstavniki prevečkrat pozabijo. Menim, da bi se morali politiki v prihodnje resneje lotiti reševanja problematik, s katerimi se spoprijemamo mladi. Pri tem pa bi morali k sodelovanju povabiti čim več predstavnikov mladih, tako bi bili sami neposredno vključeni v reševanje svojih težav. Mladi pa bi tudi spoznali, da lahko s svojim vključevanjem dejansko spremenimo stanje na boljše, da smo tudi slišani in upoštevani. S tem bi mlade spodbudili k večji politični participaciji v prihodnje.«

Tim Breznikar, predsednik dijaške skupnosti na Gimnaziji Brežice, meni, da se mladim zdi politika kot nekaj, na kar ne morejo vplivati, kot nekaj, kar se jih ne tiče. »Večina jih politiko vidi le kot boj za stolčke in koristi. So sicer izjeme, ki jih politika zanima in zdaj tudi spremljajo soočenja. Kolikor sem slišal na soočenjih, ni nihče govoril o težavah dijakov, na primer o dijaških štipendijah. To bi nas pritegnilo, saj v teh letih gledamo predvsem nase, da bi se imeli fino. To, da se na volitvah odloča predvsem o naši prihodnosti, je sicer logično, a mislim, da imajo starejši tudi izkušnje iz mladosti, da vedo, kaj potrebujemo, da razmišljajo širše in ne vidijo le sebe, ko se odločajo na volitvah. Če bi imeli mladi svojo stranko, bi bilo to za nas dobro in bi nas tudi spodbudilo, da se udeležimo volitev. Taka stranka bi lahko veliko naredila za nas, vendar, kot sam vidim, v politiki potrebuješ izkušnje, ki pa jih mi nimamo, saj delati v politiki ni preprosto, veliko je treba znati in marsikaj obvladati.«

Vid Kavčič, izjemno nadarjen in uspešen nekdanji dijak črnomaljske gimnazije, ki ga je slovenska javnost spoznala, ko je protestno prestopil v elitno bežigrajsko gimnazijo, vsem tem razmišljanjem postavlja piko na i: »Mladi se vse prepogosto srečujejo s težavo, da se morajo zaradi tveganja, da bi s tem ogrozili svojo kariero ali delovno mesto, izogibati javnemu izražanju kritičnih pomislekov. Tako denimo na delovnem mestu kot tudi v državi nasploh kritična stališča mladih »izkušeni« in »modri« politični veljaki navadno kratko malo podcenjujejo in spregledajo. Zato je še kako dobro, da lahko svoje prepričanje anonimno izrazijo vsaj na volitvah. Žalostno dejstvo, da volilna udeležba med mladimi kljub temu ni prav visoka, pa je do neke mere povsem razumljivo. Za mladega človeka, ki povsem upravičeno razmišlja predvsem o aktualnih težavah, kot so stanovanja in delovna mesta, je prežvekovanje že nekoliko skisanega leta 1991 na televizijskih soočenjih povsem nepomembno. Zato je prav, da mladi s svojo udeležbo na volitvah in tudi aktivno krojijo svojo prihodnost – ironično je namreč, da v državnem zboru o prihodnosti mladih pridigajo sedemdesetletniki. Domišljam pa si, da se mladi v Sloveniji tega dejstva po letih vladavine gospodarjev muh še kako dobro zavedajo, zato verjamem, da gre na prihajajočih volitvah tudi med mladimi pričakovati višjo volilno udeležbo. Sam nameravam pred volitvami s filtrom za predvolilne bučke še enkrat pregledati programe aktualnih strank in tudi načelnost njihovega delovanja v zadnjih štirih letih. Najbrž pa bom do takrat nabral še kakšen kičast šopek poceni kemičnih svinčnikov in letakov, se najedel slastnih kokic in palačink, napil žlahtnih kavic in kuhanega vina ter se nagledal raznobarvnih kravat.«

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.