Pred desetimi leti sem se udeležil večjega seminarja v Moravskih Toplicah z glavno temo o obnovljivih virih energije s kratico OVE. Zbralo se nas je okoli tristo iz cele Slovenije, ekologi, okoljevarstveniki, direktorji raznih ekoloških in okoljskih zavodov, inštitutov, profesorji ... Vsi v en glas smo bili za, da se v Sloveniji čim prej uvede pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije, to je iz energije vode, sonca, vetra in geotermalne energije. Niti en udeleženec tega seminarja ni bil proti. Torej, dosegli smo »vseslovenski konsenz« in se zadovoljni vrnili domov.

Danes pa se soočamo s parolami proti gradnji hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, v zadnjem času še posebno proti gradnji hidroelektrarne Mokrice: »Mi smo proti!« »Smo proti vodnim elektrarnam!« »Save ne damo!« »Elektrifikacija vsega je brezglavi koncept!« »Vse jezove na vseh rekah je treba podreti!« »Borimo se za poslednje koščke raja!«

Nihče od teh ljudi pa noče slišati, da bo imela hidroelektrarna Mokrice kar dve ribji stezi na obeh bregovih. Imela bo preko sto hektarjev nadomestnih habitatov in mirnih območij ter suhih travišč za tam živečo favno in floro. Poskrbljeno bo za nadomestna drstišča rib in mirna ekološka območja, za avtohtone vrste rib ter za gnezdišča vodomcev, gnezdilne splave, za gnezdenje čiger, za bobre, nevretenčarje in celo hrošče bo poskrbljeno. Vse to in še mnogo več predvideva potrjen projekt gradnje hidroelektrarne Mokrice.

Reka Sava je v preteklosti zaradi svoje hudourniške narave prinesla ljudem, gospodarstvu in kmetijstvu veliko preglavic in težav. Sava je večkrat prestopila bregove in uničevala premoženje, kmetijske pridelke in infrastrukturne objekte. V preteklosti sta bili Sava in okolica umazani, zaraščeni, na drevesih in grmovju pa polno plastičnih vrečk in drugih smeti, ki jih je prinesla narasla voda iz porečja Save in Savinje. Stanje te reke spremljam že več kot 30 let.

Nekateri tudi vpijejo, da lahko lopatice turbin poškodujejo ribe, če zaidejo v tok vode, ki gre skozi sistem elektrarne. Ti ljudje si tehnično ne predstavljajo, kako te lopatice izgledajo, kakšen je tok in pretok vode in s kakšno hitrostjo se vrtijo turbine, ki poganjajo generatorje za proizvodnjo električne energije.

Na akumulacijah, ki so nastale z gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi (Vrhovo, Boštanj, Blanca, Krško, Brežice), je sedaj polno življenja, tudi polno rib. Vse ima videz urejenosti. Novejše elektrarne imajo tako imenovane ribje steze, po katerih lahko ribe migrirajo gor ali dol. Ribje steze imajo celo tolmune, skale, prodišča in posajeno drevje, kjer se ribe lahko odpočijejo ali skrijejo pred plenilci. Nekatere ribje steze imajo takšen videz, da ne veš, ali je to naravni vodotok ali ga je zgradil človek. Res pa je, da se je struktura ribjega življa spremenila. Mnogo več je rib, ki živijo v mirnih vodah, in manj je tistih rib, ki živijo v hitrih vodnih tokovih in brzicah.

Nasprotniki gradnje hidroelektrarn na rekah tudi vpijejo, da se v akumulacijah pred hidroelektrarnami kopiči toksični (strupeni) mulj in da tako nastaja ekološka škoda. Naj povem, da toksični mulj ni proizvod hidroelektrarn, ampak te toksične snovi pritečejo skupaj z vodo po strugi navzdol največ iz večjih naselij, kot so Ljubljana, Trbovlje, Celje …

Če pogledamo celoten proces od materialov, proizvodnje, sestavnih delov izgradnje …, je proizvedena električna energija iz energije vode, torej iz hidroelektrarn, ena ekološko najčistejših in najbolj nespornih energij, ki koristi človeku, živalim in rastlinam okoli nas.

Seveda se zavedam, da hidroelektrarne s spremembo rečnega toka vplivajo na okolje in prostor. Gradnja hidroelektrarne je velik poseg v prostor. Tudi gradnja stanovanjske soseske v Ljubljani v bližini reke Save je velik poseg v prostor.

Hidroelektrarno Mokrice so začeli načrtovati že davnega leta 2006 s pobudo za izdelavo in sprejem državnega lokacijskega načrta. Od takrat je minilo že 16 let. Zaradi neizgradnje te pomembne hidroelektrarne (tudi zaradi poplavne varnosti) vsako leto izgubimo prihodke v višini okoli osem milijonov evrov. Torej v 16 letih je po Savi proti Zagrebu odteklo okoli 128 milijonov evrov v nič!

Namesto da bi se vsa politična, tehnična, strokovna in tudi okoljevarstvena javnost trudila, da bi v Sloveniji zgradili čim več elektrarn, katerih pogonska sila so obnovljivi viri energije (voda, veter, sonce …), ter istočasno sledili smernicam Evropske unije in tako postajali čedalje manj odvisni od fosilnih goriv, se gremo politikantstvo in iz muhe naredimo slona. Le gradnja elektrarn iz vseh vrst obnovljivih virov nam lahko v prihodnosti prinese stabilno in zanesljivo oskrbo z električno energijo v vseh letnih časih podnevi in ponoči.