V šentjernejski dolini imajo okoljevarstveniki in civilna iniciativa gotovo zasluge za rešitev smradu z leskovške deponije odpadkov v bližnji vasi, prvi pa tudi za ustrezno sanacijo šentjernejske gramoznice s pepelom, ki je predstavljala ekološki problem.

Zdaj je pri koncu in Jože Bregar ter Janez Kavšek iz šentjernejskega odbora Regionalne okoljevarstvene organizacije (ROVO – DOD) sta zadovoljna, da bo končno vse urejeno, kot je treba, in da posledic ne bo.

Problem je že star. V letih od 2008 do 2014 so na severnem delu šentjernejskega polja v bivše gramoznice ob cesti Šentjernej–Zameško navozili na kupe elektrofilskega pepela iz krške papirnice Vipap Videm. Te pruhe, kot se jim je reklo po domače, ki so nastali pred več kot pol stoletja s kopanjem in odvažanjem gramoza za takratno gradnjo avtoceste, je občina namreč želela zapolniti.

A kot so po Bregarjevih besedah že pred leti ugotavljali v dolenjskem okoljskem društvu, se je to dogajalo nepravilno, bolj po domače in mimo vseh predpisov. »Napeljanih je bilo več kot sto tisoč kubikov tega pepela, kar pomeni precej več od predvideno dovoljenega. Navoz je bil visok po 3,5 metra, namesto med meter in pol do dva metra, kar pomeni, da je bil večkrat presežen. Večina navoženega materiala je bila vgrajena nepravilno. Podlaga gramoznice pred posegom ni bila sanirana – to pomeni, da se ni očistilo drevje in že navoženi odpadki, ki so jih tja odlagali ljudje, ni bila položena ustrezna folija, ki bi preprečevala vdor nevarnih snovi v podtalnico,« je povedal Bregar in dodal, da se je odvoz pepela dogajal na območju Nature 2000, na ekološko pomembnem območju Krakovskega gozda.

Razumna rešitev

Sondacija terena (o tem imajo vso dokumentacijo) je leta 2015 pokazala tudi prekoračeno vsebnost nekaterih težkih kovin, in sicer kroma in barija za dvakrat ter niklja za osemkrat, preverba nevarnosti radioaktivnosti pa je pokazala, da je ta v mejah normale. »Zdravje ljudi je bilo ogroženo, treba je bilo nekaj narediti in k sreči se je občina odločila za sanacijo in je resno pristopila k reševanju problema,« sta pripovedovala Bregar in Kavšek, pri čemer so se odločili za razumno ureditev tega prostora.

»To pomeni, da nismo vztrajali, da se ves pepel odpelje, kar bi bil tudi velik finančni zalogaj za občino. Dogovorili smo se, da se odpelje le odvečen pepel, potem pa čez ves prostor napelje med 50 in 80 centimetrov nove kvalitetne zemlje, da se izniči vpliv težkih kovin na okolje. Vse to v skladu z osnovnimi naravovarstvenimi pogoji za sanacijo opuščene gramoznice, ki jo je dal Zavod RS za varstvo narave,« je dejal Bregar. Občina je v zadnjih dveh letih tja vozila zemljo s svojih gradbišč, ravno tako tudi Kostak, ki je bil izvajalec del, in na gramoznico je prišlo novih deset kubikov zemlje.

Da ne bo poplav

Teren je danes zravnan, zmulčan in zatravljen, dokončanje del je potrebno le še pri jezercu – pred štirimi desetletji so tu kmetje uredili zajetje za namakalne naprave –, kjer je bil pepel žal navožen prav do vode, ponekod celo notri, čeprav bi moral biti odmik najmanj 20 metrov.

»Borili smo se, da je bil odvečen pepel od tu odpeljan, da so uredili pot in brežino in bo vzdrževanje možno,« zadovoljna povesta sogovornika. Glede bližnje vasi Groblje, kjer neobičajne poplave ob deževju povezujejo z navozom pepela, sta povedala, da občina obljublja, da bodo reševali še to, če se bodo ponavljale – ob jezercu bi naredili bazenček, da bi voda odtekala tja in ne proti vasi. Občina je na območju sanirane gramoznice zdaj lastnica dobrih petih hektarjev zemljišč – v tem času je vsa zemljišča od lastnikov odkupila – in ima načrte za ureditev parka, športnih površin itd.

»Zadovoljni smo, da smo zadeve popravili in zmanjšali gnev in bes ljudi,« pove Bregar, vodja šentjernejske podružnice ROVO, pooblaščeni predstavnik za Dolenjsko in Posavje. Obljublja pa tudi, da bodo monitoringe v okolju izvajali še naprej, zlasti na vodo, in, če bo treba, opozarjali in spodbujali k ukrepanju, »vse za varno in zdravo okolje«.

Članek je bil objavljen v 47. št. Dolenjskega lista 22. novembra 2018.