Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Potomko najstarejše trte na svetu obrali vrtičkarji


Besedilo in foto: L. Markelj
10. 10. 2018, 13.00
Posodobljeno
27. 10. 2018 · 08:59
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

trta_001.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
TRTA 001
trta_019.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Skupinska slika ob koncu trgatve. Prvi na desni je predsednik društva Franci Matko.

V Društvu vinogradnikov Škocjan so ponosni, da tudi v njihovem koncu raste potomka trte z Lenta, najstarejše trte na svetu. Cepič so v sodelovanju s škocjansko občino pridobili leta 2013 in od takrat pridno skrbijo zanjo. Posadili so jo sredi Škocjana, pri avtobusni postaji, zraven pa postavili skulpturo sv. Urbana, delo domačega kiparja Ferenca Csernika.

trta_004.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Čudoviti grozdi

Včeraj so na trgatev povabili najmlajše, otroke iz Vrtca Radovednež. Skupina Raziskovalcev, starih od štiri do šest let, ki jih vodi vzgojiteljica Maja Avbar, je z veseljem prišla v trgatev in se pridno lotila dela. Še zlasti, ker so se nato s sladkim grozdjem okrepčali. Nekateri so si nadeli celo predpasnike, ki so jih jim pripravili v društvu.

trta_017.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Roman Kermc (na levi), letošnji skrbnik trte

Kot pove letošnji skrbnik trte Roman Kermc - ostala dva sta Peter Blatnik in Ivan Tramte - so s pridelkom še posebej zadovoljni. Veliki grozdi sladke žametne črnine so dosegli celo 80 stopinj ekslov sladkorja. Pet let stara trta, ki jo vsako pomlad člani vinogradniškega društva po občnem zboru skrbno obrežejo, vsako leto nudi večji pridelek, a kot pove predsednik Franci Matko, je bila letošnja trgatev v bistvu prva, saj so grozdje do zdaj vsako jesen tik pred zdajci pospravili neznani nepridipravi. Letos jim to le ni uspelo.

trta_008.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Malčki so z veseljem poprijeli za škarjice in se lotili dela.

Matko pove, da bodo, ko bo trta še bolj obrodila, iz tega grozdja pridelali tudi posebno vino. Sicer pa so nasploh njihovi vinogradniki zadovoljni z letošnjo letino, kljub težavam s točo, raznimi boleznimi in vinsko mušico, ki povzroča gnilobo in pozneje cik na viku. »A z malo več truda v kleteh se bo vseeno dalo donegovati kvalitetno vino,« meni Matko.

V društvu, ki šteje preko 150 članov, in deluje že več kot štiri desetletja, vseskozi skrbijo za izobraževanja, v društvenih prostorih imajo tudi svoj vinski laboratorij, tako da so uspehi vinogradnikov in njihova dobra vina logična posledica.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.