Denar za krško šolo: Zakaj so nekateri poslanci iz Posavja glasovali proti?
V teh dneh je veliko razburjenja v Posavju povzročila novica, da je Državni zbor zavrnil amandma za dodatno sofinanciranje gradnje OŠ dr. Mihajla Rostoharja v Krškem.
Amandma za dodatno sofinanciranje 19 milijonov evrov vredne gradnje nove šole za otroke s posebnimi potrebami je vložil poslanec iz Sevnice Tomaž Lisec (SDS). Država naj bi, kot je predlagal, v letu 2026 za šolo namenila 3,8 milijona evrov in v letu 2007 še 4,5 milijona evrov. Zaenkrat ima občina zagotovljenih zgolj 3,34 milijona evrov z razpisa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter 272.000 evrov iz mehanizma CTN. Ostalo bo, kot za zdaj kaže, morala zagotoviti sama.
Novica o zavrnitvi amandmaja je še toliko bolj »udarila«, ker so proti glasovali tudi poslanci iz Posavja Tamara Vonta, ki je tudi občinska svetnica v MO Krško, Nataša Avšič Bogovič in Jernej Žnidaršič, vsi iz vrst Gibanja Svoboda.
Izkazalo se je, da ima vsaka stran svojo resnico in da vsaka stran razume proceduro in sprejemanje državnega proračuna povsem drugače.
Denar bi vzeli s postavke socialnih pomoči
Za kaj torej gre? Lisec pravi, da je amandma vložil na predlog Mestne občine (MO) Krško in »ker ga poslanci Svobode niso želeli vložiti«. Kot je pojasnil, je naložba ocenjena na več kot 19,3 milijona evrov. Ker druge občine, od koder prav tako prihajajo otroci, investicije ne financirajo, je večji del bremena na MO Krško.
Po njegovem predlogu bi sredstva v letih 2026 in 2027 torej povečali pri Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje na postavki Izvajanje osnovnošolskih programov, vzeli pa bi jih s postavke Denarnih socialnih pomoči.
Vonta: Sofinanciranje možno le z razpisi
Toda po mnenju Tamare Vonta in Nataše Avšič Bogovič takšni amandmaji sploh niso mogoči, zato gre po njunem mnenju zgolj za manipulacijo in populizem nasprotne politične stranke. »Šole so v pristojnosti lokalne skupnosti, torej občin. Država pa za infrastrukturne projekte na tem področju objavi razpise, kjer se občine potegujejo za sredstva,« pravi Tamara Vonta.
Kot dodaja, je bil letos v razpisu prvič ločen del za šole s prilagojenim programom, ki so v množici enovitega razpisa v preteklosti večkrat izpadle. »Na tem razpisu je občina Krško za gradnjo šole dr. Mihajla Rostoharja dobila najvišje možno sofinanciranje. Glede na velike potrebe po vsej državi je bil denar razdeljen do zadnjega centa, med vse prijavitelje,« je dejala.
Po njenih besedah država ni lastnica šol, zato neposredno vlaganje države v infrastrukturo, ki ni v njeni lasti, ni mogoče. »Izvaja pa se preko razpisov, kamor se lahko prijavijo vse občine in se denar enakomerno porazdeli mednje. 'Ekstra' sredstva za točno določen projekt niso mogoča.« Vlaganje tovrstnih amandmajev je zato, kot pravi, »pesek v oči« in »politično slepomišenje, v katerem pa ne želimo sodelovati«.
Občine bi morale prevzeti del bremena
Podobno pravi Nataša Avšič Bogovič. »Sistem financiranja šol in infrastrukture ima svoja pravila – in dobro jih poznamo.« Kot dodaja, bodo tudi sredstva za OŠ Artiče zagotovljena iz proračuna na podlagi razpisa in ne na podlagi amandmajev.
Ob tem je spomnila, da občini Brežice in Sevnica nista pripravljeni sofinancirati novogradnje krške šole, ker pač imata obe svoji ustanovi za otroke s posebnimi potrebami, »vendar ne ponujata tako obsežnih programov, kot jih ima Krško. Zato bi bilo prav, da občine prevzamejo svoj del odgovornosti, namesto da jo prelagajo na državo, ki bo, kot rečeno, sredstva iz razpisa zagotovila«.
Lisec: Amandma vložen v skladu s proceduro
Toda poslanec Lisec je se z njuno razlago ne strinja. »Sprejemanje proračuna je jasno definirano. Amandma je bil vložen v skladu s proceduro, kjer se nakaže, 'kam se da in kje se vzame'.« Kot pravi, je virov in načinov tovrstnega financiranja novogradnje šole več, bodisi iz sredstev EU bodisi gre za državna sredstva – neposredno ali preko razpisov. »Lahko tudi oboje hkrati,« pravi.
Investicijsko dokumentacijo za gradnjo nove šole je občinski svet MO Krško sprejel v septembru. Ker pa bo občina sama težko zagotovila potrebnih skoraj 15,5 milijona evrov, je župan Janez Kerin posavske poslance v začetku oktobra povabil na skupni sestanek, do katerega pa ni prišlo, saj se terminsko niso uspeli uskladiti. Zato jim je 15. oktobra poslal pisno zaprosilo za podporo z opisom dejanskega stanja, Lisec je nato vložil omenjeni amandma.
»Žal sta bila oba predloga zavrnjena, prvi za leto 2026 s 47 glasovi proti in 31 glasovi za, za leto 2027 pa z 48 glasovi proti in 30 glasovi za,« je zapisal Kerin, ob tem pa poudaril, da kljub temu projekt gradnje nove šole ne bo zastal.
Projekt gre naprej
»Prejšnji teden je bil objavljen razpis za pričetek gradnje, v drugi polovici decembra bo potekalo odpiranje ponudb. Intenziven pričetek gradnje se bo tako začel v začetku 2026. Vse torej poteka v skladu s sprejeto časovnico. Kljub visoki investiciji bo MO Krško zagotovila dovolj sredstev, da bo šolo zgradila v skladu s terminskim planom. Kljub temu pa bo skušala še naprej iskati dodatne vire financiranja, ki bi pripomogli k manjši obremenitvi občinskega proračuna v prihodnjih letih,« je zapisal.
Kaj pa bi se zgodilo, če bi bil amandma poslanca Lisca vendarle sprejet? Zadeva bi se znala po mnenju Vonte močno zaplesti, zlasti v primeru podražitev, ki pa so skorajda stalnica pri sedanjih projektih. »Taki primeri so se v preteklosti že dogajali, občine pa so se morale potem zadolževati, da so pokrile to podražitev, saj novega razpisa, ki je edina mogoča pot do državnega denarja, tako hitro pač ne bi mogli izvesti,« pravi Tamara Vonta.
Primer OŠ Loka Črnomelj
Eden od omenjenih primerov naj bi bil tudi projekt nove OŠ Loka Črnomelj, vreden 14 milijonov evrov. Kot je pojasnil župan Andrej Kavšek, je občina z amandmajem, ki ga je leta 2021 vložila SDS, res dobila skoraj sedem milijonov evrov. »Toda ta denar je vlada obljubila že prej, saj je šlo za izredni dogodek, ko je bila šola v hudi ujmi s točo močno poškodovana. Ker tega denarja potem v proračunu sprva ni bilo, je SDS vložil amandma in tako smo dobili ta denar,« je pojasnil.
Ker pa je občina kasneje zadevo nekoliko preprojektirala in se je gradnja podražila za 1,5 milijona, je skušala od države nekako dobiti še ta denar. »Toda po pravilih javnih razpisov to enostavno ne gre. Če enkrat že dobiš državni denar za določen projekt, zanj ne moreš potem kar tako dobiti spet dodatnih sredstev. Kar je logično, saj to ne bi bilo pošteno do ostalih občin. Razen če bi objavili nov razpis, ki bi seveda spet veljal za vse, ne samo za nas. Ker se je naš projekt podražil za poldrugi milijon, smo tako ta denar morali zagotoviti sami,« je pojasnil Kavšek.
E-novice · Dolenjska
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
