arhiv DL

##IMAGE-3710347##

Konec decembra lani naj bi bila zaključena prisilna poravnava v podjetju Vipap Videm Krško, kar bi podjetju v prihodnje omogočilo normalno delo. Vendar pa zaradi pritožb enega od lastnikov – podjetja Kostak - ta še vedno ni zaključena. V Vipapu so razočarani in menijo, da tako občina kot lokalno okolje ne izkazujeta interesa za podjetje, ki je bilo nekoč paradni konj krškega gospodarstva. Širijo se različne govorice, ki niso v prid podjetju, na občini pa tovrstne očitke zanikajo. 

''Bilo bi čudno, če lokalne skupnosti ne bi zanimalo, kaj se dogaja na degradiranem območju v občini,'' pravi krški župan Janez Kerin in dodaja, da ima občina tudi 2 odstotka svojih terjatev in nenazadnje podjetje zaposluje okrog 300 ljudi. Že konec decembra lani, ko je nastopil to funkcijo, se je sestal s predsednico uprave Vipapa Mileno Resnik, zdaj se je želel srečati in o tem pogovoriti še z Aleksandrom Jerebom, lastnikom podjetja Kompas shop, ki je nov večinski lastnik krške papirnice. Na sestanek v Krško ga ni bilo, menda zaradi bolezni, prišel pa je direktor podjetja Primož Kramar skupaj z odvetnikom.

Tema pogovora je bila seveda usoda Vipapa. ''Večinski lastnik načrtuje nadaljevanje proizvodnje papirja in naložbe v to dejavnost, s tem pa tudi nadaljevanje zgodbe papirne industrije v Krškem. Podobne zgodbe s papirno industrijo se v okolici Slovenije zapirajo, zato vidijo poslovni interes za nadaljevanje proizvodnje papirja v Krškem, tudi vsa delovna mesta naj bi se ohranila,'' je po pogovorih s Kramarjem povedal župan Kerin. Izpostavil je tudi govorice o sežigalnici, kar naj bi bil interes Kostaka, ki se je na zaključek prisilne poravnave pritožil. ''G. Kramar je kakršnokoli možnost za to kategorično zavrnil,'' je zatrdil župan Kerin.

V VIPAPU RAZOČARANI

''Od novembra 2021 se borimo za obstoj podjetja, ker verjamemo, da je papir prihodnost. Zaradi prisilne poravnave je poslovanje zelo oteženo, nadzira nas sodišče, prisilni upravitelj in upniki, zato smo že čutili olajšanje, ko je bila prisilna poravnava potrjena. Veselili smo se, da bomo lahko začeli normalno delati in poslovati pod tržnimi pogoji, pod katerimi delajo druga podjetja, tudi naša konkurenca. Prisilna poravnava namreč pomeni, da moramo vse nabave v naprej plačati, za kar mesečno potrebujemo 7 milijonov evrov. Proizvodnja papirja je namreč energetsko in kapitalsko intenzivna panoga,'' pojasnjuje Resnikova in razočarano nadaljuje: ''Lokalno okolje, krajani občina, podjetje Kostak - vsi so negativno nastrojeni proti Vipapu. Nobene spodbudne besede ni slišati, čeprav smo uspeli zadržati 280 zaposlenih, tudi invalidsko podjetje Levas, kjer dela 60 ljudi.''

Načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je pripravila družba Vipap, je sodišče potrdilo. ''Pritožbe in ugovori, ki jih vlaga Kostak, so nam v škodo, preprečujejo dokončanje prisilne poravnave in normalno poslovanje, čeprav bi jim kot solastniku moralo biti v interesu, da se ti postopki čimprej zaključijo. Poleg tega te pritožbe in ugovori niso predmet prisilne poravnave, ampak nekih drugih postopkov,'' razlaga Resnikova.

NA NOVO ZAPOSLUJEJO

V Vipapu trenutno tudi intenzivno zaposlujejo. ''Na nekaterih področjih smo že v celoti pomladili ekipo (računovodstvo, IP, prodaja), iščemo pa nove sodelavce v proizvodnji. Ker gre za dvoizmensko delo, interesa med mladimi ni, pa tudi etiketa, da je Vipap ''podjetje v težavah'', jih odvrača, da bi se zaposlili pri nas. Trenutno proizvodnja teče na dveh papirnih strojih, ki sta 80-odstotno izkoriščena. Iz odpadnega papirja delamo papir za grafiko in rjavi papir za embalažo. Mesečno proizvedemo okrog 8.000 ton papirja, v prvih treh mesecih smo ga proizvedli 15.000 ton. Čakamo na dokapitalizacijo, ki jo je napovedal večinski lastnik, v višini 5 milijonov evrov, vendar se morajo s tem strinjati tudi drugi lastniki. Potem bi bila lahko oba stroja 100-odstotno izkoriščena, mesečno pa bi proizvedli 10.000 ton papirja,'' je povedala Resnikova.

Večino – skoraj 98 odstotkov – proizvodnje izvozijo in sicer v Italijo, Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Grčijo, tudi v Alžirijo, Egipt in Kuvajt, kjer delajo vrečke in škrniclje za McDonald's. Lansko leto so zaključili z 250.000 evrov pozitivnega poslovnega izida, kar je po mnenju Resnikove najboljši poslovni izid družbe v zadnjih petih letih.