##IMAGE-3745839##

Za skoraj 8000 gospodinjstev iz skupno 29 slovenskih občin je bilo v okviru prvega odpiranja javnega razpisa ministrstva za javno upravo za gradnjo odprte širokopasovne infrastrukture dodeljenih dobrih 17,5 milijona evrov javnih sredstev. Ko bodo sklenili pogodbe s tremi izbranimi operaterji, se bo delo lahko začelo, so sporočili iz ministrstva.

Tudi v naših občinah

Gospodinjstva iz skupno 29 občin (Luče, Brežice, Rečica ob Savinji, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Izola, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem, Osilnica, Idrija, Kamnik, Koper, Moravče, Zagorje ob Savi, Brda, Hrastnik, Kostanjevica na Krki, Kostel, Ivančna Gorica, Lukovica, Radeče, Šmartno pri Litiji, Piran, Škocjan, Kanal, Ribnica, Žiri in Sodražica), ki doslej niso imela širokopasovne povezave in kjer ni bilo tržnega interesa za izgradnjo širokopasovne infrastrukture, bodo to infrastrukturo kmalu dobile in s tem tudi možnost izkoriščanja številnih priložnosti, ki jih omogočajo sodobne digitalne tehnologije, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za javno upravo.

Izkušnje covida

Širokopasovni dostop do interneta prinaša pozitivne družbeno-ekonomske učinke za državo in državljane, so izpostavili na ministrstvu. Na celotnem ozemlju države omogoča enakomeren razvoj, zmanjšuje digitalno ločnico in povečuje vključenost vsakega posameznika v sodobne družbene tokove.

Tudi kriza zaradi covida-19 je po njihovih navedbah pokazala, da je povezljivost za ljudi in podjetja v EU bistvena. Elektronska komunikacijska omrežja, zlasti zelo visokozmogljiva omrežja, so imela ključno vlogo pri odzivu na krizo, saj so omogočila delo, šolanje, zdravstvo ter osebno komunikacijo in razvedrilo na daljavo.

Vlada se, kot so poudarili, zaveda pomena širokopasovnih povezav in že od leta 2007 iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega sklada za razvoj podeželja sofinancira gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na belih lisah - to je za tista gospodinjstva, za katera zasebni investitorji - operaterji elektronskih komunikacij - nimajo interesa za gradnjo omrežja v naslednjih treh letih.

Slovenija napreduje počasi

Dejstvo pa je, da Slovenija napreduje počasneje od povprečja EU, tako da je pri merjenju indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) v razvrstitvi EU držav za lani, v razsežnosti povezljivosti nazadovala za šest na 16. mesto.

Na ministrstvu so se zato pri pripravi prejšnjega javnega razpisa GOŠO 4 še posebej osredotočili na možnosti za izboljšanje projekta, predvsem v smislu povečanja ekonomske vzdržnosti za zasebne investitorje, s končnim ciljem pokritja gospodinjstev z zmogljivim širokopasovnim omrežjem.

V okviru javnega razpisa GOŠO 4 so bile lani sklenjene pogodbe za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije v 34 občinah v višini 7,6 milijona evrov, kar bo 6550 gospodinjstvom, ki so bele lise, omogočalo elektronske komunikacijske storitve s prenosno hitrostjo najmanj 100 megabajtov na sekundo. Rok za zaključek gradnje je do konca septembra 2023.

Z razpisom GOŠO 4 se je izkazalo, da je treba pravila dodatno prilagoditi tako, da bo ekonomska vzdržnost projektov še povečana, predvsem z znatnim zvišanjem zneska sofinanciranja za redkeje poseljena naselja. Na podlagi teh izkušenj so pripravili javni razpis GOŠO 5.

Kot so pojasnili na ministrstvu, so na razpis GOŠO 4 za 17 razpisanih sklopov prejeli šest vlog, na GOŠO 5 pa so za 78 razpisanih sklopov prejeli 51 vlog.