I. V.

##IMAGE-3548286##

Razvojni svet regije jugovzhodna Slovenija je na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo februarja oddal dopolnjen osnutek dogovora za razvoj regije. Za nabor 30 projektov v skupni višini dobrih 80 milijonov evrov je predvidenih nekaj več kot 30 milijonov evrov evropskih sredstev.

Dobra polovica projektov (16) sodi v sklop spodbujanja podjetništva. Večinoma gre za infrastrukturno opremljanje občinskih podjetniških con, ključna pogoja za uvrstitev na prednostno listo pa sta bila, da ima občina podpisane pogodbe z bodočimi investitorji in da je sedanja cona polna, pojasnjuje direktor Razvojnega centa Novo mesto (RCNM) Franci Bratkovič.

Skupna vrednost teh projektov je ocenjena na malo manj kot 19 milijonov evrov, znesek predvidenega sofinanciranja pa znaša dobrih 11 milijonov. V ta sklop poleg opremljanja podjetniških con sodijo še gradnja podjetniškega inkubatorja v Kočevju in dva projekta RCNM. Prvi nadaljuje program zaključenega projekta Podjetno v svet podjetništva, cilj drugega pa je ureditev t. i. izdelovalnega laboratorija v novomeškem podjetniškem inkubatorju, s katerim namerava RCNM omogočiti učenje uporabe določenih orodij. Bratkovič pravi, da se želijo usmeriti v robotiko, oprema pa bo na voljo tudi inkubiranim podjetjem, ki občasno potrebujejo tovrstno podporo, a nakup strojev zaradi majhne izkoriščenosti ne bi bil smiseln.

SKORAJ STO KILOMETROV

 V drugi sklop projektov sodi urejanje regionalnih kolesarskih povezav. Pogoj za vključitev je bil, da ima občina, ki nastopa kot nosilka projekta, sprejeto celostno prometno strategijo in da občine partnerice niso oddaljene več kot 20 km. Svet regije tako predlaga štiri nove kolesarske povezave na Dolenjskem, in sicer Novo mesto–Straža–Dolenjske Toplice, Novo mesto–Šmarješke Toplice–Škocjan, Novo mesto–Mirna Peč–Trebnje in Trebnje–Mirna–Mokronog v skupni dolžini približno 70 km. Predvideni sta še kolesarska pot Črnomelj–Kočevje in ureditev kolesarskih povezav v občini Kočevje, ocenjena vrednost vseh šestih projektov pa znaša malo manj kor 26 milijonov evrov. Od tega bi od EU dobili 11 milijonov evrov, projekti pa bi bili delno financirani tudi iz državnega proračuna in s sredstvi Darsa.

 »Te povezave so prvenstveno namenjene migracijam v službo, ko pa bodo zgrajene, jih lahko seveda uporabljamo tudi v turistične in rekreativne namene,« pojasnjuje Bratkovič, ki na tem področju v naslednjih letih napoveduje velike spremembe, saj morajo biti projekti, če bodo potrjeni na vladi, končani najkasneje do leta 2023, ko se izteče skrajni rok za črpanje sredstev iz aktualne evropske perspektive.

 V tretji sklop dogovora – izboljšanje regionalne mobilnosti – je svet regije uvrstil dva projekta, in sicer projektiranje tretje razvojne osi od Malin do mejnega prehoda Metlika in izvoza Črnomelj - jug ter gradnjo obvoznice Mirna. Projekta sta ocenjena na 19,5 milijona evrov, delež EU pa znaša 2,7 milijona, pri čemer bi se ta denar v primeru tretje osi dejansko prenesel na Dars, v primeru mirnske obvoznice pa na direkcijo za infrastrukturo. »Predvideni znesek sofinanciranja sicer ni dovolj za izvedbo obeh projektov, je pa to lepa spodbuda državi, da se ju loti,« odločitev, da se regija »odpove« tem sredstvom, pojasnjuje Bratkovič.

 VELIKE POTREBE

 Četrti sklop dogovora o razvoju regije se nanaša na urejanje kanalizacijskih sistemov. Opredeljenih je pet projektov v občinah Črnomelj, Metlika, Sodražica, Šentjernej in Trebnje v skupni vrednosti slabih 9 milijonov evrov (delež sofinanciranja EU znaša 5 milijonov). »Na tem področju je potreb še ogromno, kriteriji za pridobitev sofinanciranja pa zelo zahtevni, saj mora agromelacija obsegati vsaj 2.000 populacijskih enot,« pravi Bratkovič.

Ker je samo na Dolenjskem evidentiranih za več kot 50 milijonov evrov potreb za gradnjo kanalizacijskih sistemov, rok za ureditev, ki ga predpisuje EU, pa se izteče v letih  2021 oz. 2023, si regija že nekaj let prizadeva za spremembo kriterijev sofinanciranja, a država vztraja pri sedanjem modelu. »Očitno so razmere v drugih delih Slovenije še bistveno slabše, zato zdaj iščemo alternativne vire financiranja,« pravi Bratkovič. Občine rešitev vidijo v najemu posojil, ki bi jih poplačali z uporabnino, ki jo komunalna podjetja zaračunajo uporabnikom. A to bi bilo možno le v primeru, če ta posojila ne bi štela v kvoto dovoljenega zadolževanja občin.

 O dopolnjenem osnutku dogovora za razvoj regije, ki ga je razvojni svet JV regije sprejel soglasno, se morajo zdaj izreči ministrstva. T. i. teritorialni dialog bo predvidoma stekel aprila, maja pa Bratkovič pričakuje podpis prvih dogovorov. Bližajoče se volitve bi lahko na dinamiko podpisov vplivale kvečjemu pozitivno, saj bo vladi najbrž v interesu, da »dobre novice« sporoči še pred volitvami. Je pa res, da vsi programi iz dogovora najbrž ne bodo odobreni. »V tem primeru bomo vanj vnesli nove projekte, vsekakor pa menim, da bomo počrpali vseh 30 milijonov, kolikor jih je za regijo predvidenih v operativnem programu,« pravi Bratkovič.

Članek je bil objavljen v 12. številki Dolenjskega lista z dne 22. marec 2018.