Včeraj so podelili štipendije nacionalnega programa Za ženske v znanosti 2017. Štipendije v višini petih tisočakov so prejele tri mlade slovenske raziskovalke: biokemičarka Maja Marušič iz Krškega, farmacevtka Špela Zupančič iz Novih Ložin pri Kočevju in sintezna biologinja Tina Lebar iz Ljubljane. Ocenjevalna komisija je v njihovih delih prepoznala pomemben doprinos k razvoju znanosti. V imenu partnerjev nacionalnega programa in pod pokroviteljstvom ZRC SAZU so štipendije podelili: ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, Brigitte Streller, generalna direktorica L'Oréal Slovenija, ter prof. dr. Alenka Malej, predsednica Nacionalnega odbora Za ženske v znanosti, so sporočili organizatorji

Na letošnji razpis se je prijavilo 24 mladih raziskovalk. Prijave je pregledala strokovna tričlanska ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljale prof. dr. Irena Mlinarič Raščan s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, dr. Iva Hafner Bratkovič s Kemijskega inštituta Ljubljana in doc. dr. Mirijam Vrabec z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

MAJA MARUŠIČ

29-letna Maja Marušič je raziskovalka na področju alternativnih sekundarnih struktur DNA v povezavi s človeškimi papilomavirusi na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ti povzročajo predvsem raka materničnega vratu, zato želi poiskati takšna zaporedja in z njihovo stabilizacijo preprečiti, da bi se virus razmnoževal in povzročal bolezen. Po končani srednji šoli se je odločala med medicino in biokemijo ter na koncu izbrala slednjo. Biokemija jo navdušuje: »Navdušuje me, kako izredno zakomplicirano in hkrati elegantno potekajo stvari v živih bitjih. Všeč mi je, ko se pri pravem odgovoru kar naenkrat vse začne ujemati in postane ključ za pravo interpretacijo rezultatov.« Maja, ki ima kljub mladosti in zavidljivi raziskovalni karieri že dva otroka, pravi, da ji štipendija daje samozavest za naprej ter ji omogoča udeležbo na konferencah ali strokovnih obiskih v tujini.

ŠPELA ZUPANČIČ

27-letna Špela Zupančič raziskuje na področju farmacevtske nanotehnologije. Kot vsi farmacevtski tehnologi, si tudi ona prizadeva, da bi povečala učinkovitost zdravljenja in zdravilne učinkovine vgradila v za pacienta čimbolj prijazne dostavne oblike. Na tej poti se je srečala tudi z nanotehnologijo. Po povratku s študijske izmenjave v Londonu je v sklopu doktorskega študija na Fakulteti za farmacijo pričela z razvojem nanozdravila za zdravljenje parodontalne bolezni. Odločitev med študijem medicine in farmacije ji je že kot dijakinji predstavljala pomislek med: »Odločitvijo za posredno ali neposredno pomočjo ljudem.« Pravi, da nikoli ni želela delati v lekarni, vedno se je videla v vlogi raziskovalke na fakulteti ali v industriji. Mladim, ki razmišljajo o karieri znanstvenice, sporoča: »To delo je res specifično in zagotovo ni za vsakogar.« Štipendije se je zelo razveselila: »Mladim raziskovalkam to predstavlja priložnost za potrditev inovativnosti naših raziskav in aplikativnosti našega znanja. To je ena od vedno redkejših možnosti za pridobitev sredstev za nadaljevanje raziskovanja.«

TINA LEBAR

29-letna Tina Lebar je raziskovalka na področju sintezne biologije. Pravi, da gre za: »Ustvarjanje novih bioloških funkcij in sistemov, ki v naravi ne obstajajo.« Pri svojem delu pripravlja celice, ki jim lahko povemo, kdaj, kako in koliko nekega zdravila naj naredijo. Na podiplomskem študiju Biomedicine na Medicinski fakulteti jo je sintezna biologija še posebej prevzela: »Zanima me, ker gre za odkrivanje novih oziroma boljših načinov zdravljenja različnih bolezni.« Ob dejstvu, da izhaja iz družine, kjer so sami družboslovci, se nasmehne, z raziskovalno zagretostjo pa doda: »Štipendija mi pomeni priznanje za dosedanje in motivacijo za nadaljnje delo, saj mi bo omogočila kvalitetnejše delo v zadnjem letu doktorata.«