arhiv DL, B. D. G.

##IMAGE-3286659##

Stečajni upravitelj družbe Videm Krško Branko Ogorevc zavrača očitke glede nadomestil, ki mu jih je sodišče določilo ob končanju stečajnega postopka za omenjeno družbo, in pravi, da je do njih upravičen.

V začetku septembra je sodišče, kot je znano, odločilo o končanju stečajnega postopka družbe Videm Krško, glede nadomestil za stečajnega upravitelja pa je odločilo, da se mu izplača v prejšnjih sodbah zadržana zneska v skupni vrednosti skoraj 46.000 evrov.

Kot je včeraj zapisal Ogorevc, bruto pravnomočno odmerjena nadomestila upravitelja skupaj z izplačanimi akontacijami po odbitku davkov v povprečju ne dosegajo mesečnega zneska 1800 evrov, pred tem odobrena izplačila akontacije nagrade upravitelju v času od aprila 1993 do januarja 1997 pa je sodišče upoštevalo pri odmeri nadomestila tako, da je znesek že izplačanih akontacij odštelo od zneska, ugotovljenega po takrat veljavni tarifi.

Zaradi navedenega Ogorevc poudarja, da včeraj v časniku Delo zapisane trditve, da naj bi bil za isto delo plačan dvakrat, ne držijo. Odštete akontacije v znesku 137.000 evrov sicer vključujejo tudi prispevke in davke, izplačane pa so mu bile predvsem v obliki refundacij mesečnih plač, ki jih je prejemal pri delodajalcih, pri katerih je bil takrat zaposlen, je podčrtal.

10 let brez plačila

Po letu 1999 in vse do letos mu kot stečajnemu upravitelju nista bila izplačana nobena nagrada ali nadomestilo za opravljeno delo, zato je od sodišča zahteval, tako Ogorevc, naj njegovo delo ustrezno plača ali pa ga razreši te funkcije in odgovornosti v zvezi z njo.

Sodišče o njegovih zahtevah ni odločilo, takrat pa se ni, kot meni Ogorevc, nihče razburjal nad nemoralnostjo početja, ko je moral celo desetletje delati brez plačila.

Po njegovi oceni je za odločanje o primernosti višine sedaj že pravnomočno odrejenih nadomestil stečajnemu upravitelju bistveno dejstvo, da so stečaj Vidma v letu 1993 začeli po določilih takrat veljavnega jugoslovanskega stečajnega zakona iz leta 1989.

Poleg tega so ves čas po stečaju papirni stroji in stroji za proizvodnjo celuloze obratovali, zaposleni delavci so prejemali plačo, država pa davke in prispevke s tega naslova.

Po začetku stečaja je bilo, kot nadaljuje Ogorevc, z nadaljevanjem proizvodnje omogočeno ohranjanje vrednosti opreme in naprav, ki bi sicer postale staro železo, večina Vidmovega premoženja pa so na dražbi prodali že v marcu 1996.

Upniki poplačani

Kupnino so ob koncu navedenega leta razdelili med ločitvene in navadne upnike, kar po Ogorevčevih besedah pomeni, da so upniki v tem postopku razmeroma kmalu prišli do poplačila večjega dela terjatev. Večina zneska, ki je bil namenjen končni razdelitvi, pa je izvirala z naslova kupnine za pravico do nakupa delnic Zavarovalnice Triglav, ki je znašala skoraj štiri milijone evrov in ki je izključno po njegovi zaslugi pritekla v stečajno maso, opozarja Ogorevc.

Končno poročilo upravitelja o poteku stečajnega postopka je bilo javno objavljeno in ga je na njegovi zadnji seji 1. septembra sprejel tudi upniški odbor, ločitveni upniki pa so bili v tem postopku poplačani v višini 100 odstotkov vrednosti njihovih terjatev s pripadajočimi obrestmi, navadni upniki pa v višini dobri 36 odstotkov nominalne vrednosti njihovih ugotovljenih terjatev.

Skupaj so upniki prejeli več kot 30 milijonov evrov, zoper sklep o izplačilu prej zadržanih njegovih 10 odstotkov nadomestil pa je državno pravobranilstvo vložilo pritožbo, ki jo je višje sodišče zavrnilo kot neutemeljeno, ugotavlja Ogorevc.

V obrazložitvi odločitve je isto višje sodišče sicer zapisalo drugačno stališče glede nagrade, pri tem pa ni upoštevalo, da se za stečajne postopke, začete pred uveljavitvijo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1993, še naprej uporablja zakon iz leta 1989 in da se zato odredba o merilih za določanje nagrad upraviteljem v njegovem primeru ni mogla uporabiti.

Minister po besedah Ogorevca tudi ni imel zakonske podlage, da bi lahko za stečaje, začete pred uveljavitvijo slovenskega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji iz leta 1993, predpisal način določanja nagrad oziroma nadomestil upraviteljem.

Novi stečajni zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se je pričel uporabljati 1. oktobra 2008, pa jasno določa, da se tudi za prej začete stečaje uporabljajo njegova določila o upraviteljih v teh postopkih.

S tem je predpisana tudi uporaba tarife za določanje nadomestil upraviteljem, ki je bila šele kasneje, v letošnjem juliju, spremenjena tako, da je nadomestila upraviteljem za večje stečaje znižala in navzgor omejila, za stečaje z manjšo vrednostjo stečajne mase pa povečala, je še zapisal Ogorevc.