Na Ptuju ocenjujejo, da so se subvencije po spremembi zakonodaje zmanjšale za približno polovico, lani pa so za tržne najemnine izplačali skoraj 120.000 evrov, potem ko je center za socialno delo odobril 90 vlog za tržne subvencije. Kot so dodali za STA, odločba ustavnega sodišča za njih pomeni povečanje proračunskih izdatkov, za kar nimajo zagotovljenih sredstev. Skupaj z drugimi občinami bodo zato pozvali ministrstvo za finance k dvigu povprečnin.

V Ljubljani bodo denar zagotovili z rebalansom proračuna, drugod se večinoma zanašajo na pomoč države.

Kot je za STA povedala generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar, so za omenjeno rešitev v zakonu o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (Zujfo) izvedeli šele, ko je bil zakon že sprejet. Predlog ni prišel z njihove strani, niti niso vedeli, kdo ga je spisal, je pa bil način izpeljave po njihovem mnenju čuden. Vsekakor, se jim, ne glede na to, da občine že sicer veliko denarja namenijo za subvencioniranje tržnih in neprofitnih najemnin, predlog ni zdel dober.

Na nekorektnost predloga so, je dodala Vidmarjeva, že lani opozorili pristojno ministrstvo, na zadnjem sestanku pred mesecem dni pa tudi ministra Borisa Koprivnikarja. Takrat so se tudi dogovorili, da na SOS preverijo, kaj bi lahko popravili.

Preberite še ...

Trajnost

Hranilnik energije: dodaten strošek ali ključ do energetske svobode?

"Nam uvedba prejšnjega sistema ni blizu, saj je neustrezen in občine porabijo zelo veliko sredstev, župani pa nas opozarjajo, da omogoča tudi marsikakšno malverzacijo. Želimo si rešitve, ki bo korektna, res pa je, da se ne da stvari urejati tako, da je ena skupina prebivalcev v bistveno slabšem položaju kot neka druga," je še dodala Vidmarjeva.

V lokalnih skupnostih ob tem poudarjajo tudi dejstvo, da država svoje delo opravlja zelo slabo, ne le zaradi neustreznega financiranja občin, pač pa tudi, ker si v primeru subvencioniranja najemnin občina in država delita stroške, občine pa s strani države zelo pozno dobijo povrnjen denar.

V Ljubljani se število najemnikov s tržno najemnino, ki so upravičeni do subvencije, iz leta v leto povečuje, postopke ugotavljanja upravičenosti do subvencije pa vodijo pristojni centri za socialno delo.

Kot so za STA ocenili na Mestni občini Ljubljana, bi po opravljenih izračunih za odpravo neskladja za čas od aprila lani do maja letos potrebovali okoli 350.000 evrov. Ob tem pričakujejo, da bodo centri za socialno delo od junija v izdanih odločbah upravičencem priznali tudi neprofitni del, zato se bo znesek mesečnih izplačil povečeval na okoli 130.000 evrov, ob rasti števila upravičencev pa tudi do 145.000 evrov mesečno ob koncu leta.

"Načrtujemo rebalansa proračuna, pri tem pa je potrebno vedno najprej načrtovati sredstva za zakonske obveznosti, kamor bo letos očitno sodila tudi odprava ugotovljenega neskladja," na Molu pojasnjujejo, kje bodo zagotovili denar.

Mariborski center za socialno delo je lani prejel 945 vlog za subvencije tržne najemnine, odobrili so jo 420 upravičencem, ki so prejeli tudi do 459 evrov.

Na Mestni občini Maribor so sicer za STA poudarili, da subvencije tržnih najemnin niso bile ukinjene, pač pa se je s spremembo zakonodaje spremenila višina subvencije. O tem, kje bodo vzeli denar za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, v Mariboru očitno še ne razmišljajo, saj poudarjajo le stališče SOS, da naj sredstva zagotovi država.