Med naravnimi kopališči najbolj primerna Kolpa
Kopalci se v slovenskih rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih, razen na Bledu in v Šobcu, kopajo na lastno odgovornost. Na rekah ni urejenih kopališč, na katerih bi bilo posebej poskrbljeno za varnost, za kopanje najbolj primerna pa so kopališča ob Kolpi, je povedal nacionalni koordinator za podelitev modre zastave Boris Šušmak.
Modro zastavo, kot znak kakovosti kopališča in njegove urejenosti, podeljuje portoroško Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji Doves, med slovenskimi sladkovodnimi naravnimi kopališči pa so jo doslej podelili blejskemu Grajskemu kopališču in kopališču na Šobskem bajerju, ki poleg še nekaj blejskih sodita med redka urejena tovrstna kopališča, je pojasnil Šušmak.
Po njegovih besedah se je za modro zastavo letos potegovalo tudi kopališče kampa Primostek ob Kolpi, zaradi samega statusa neurejenega kopališča, pa je bila njegova kandidatura zavrnjena. Hkrati so Primostku ponudili pomoč pri spremembi statusa kopališča v urejeno kopališče, je dodal.
Kot meni koordinator, je sicer Kolpa za kopanje najbolj primerna slovenska reka, program modre zastave pa pomeni pomembno vzpodbudo za dvig kakovosti slovenskih naravnih sladkovodnih kopališč. Ta se sicer z leti popravlja, še vedno pa velja, da gre pri teh uradno neurejenih kopališčih za kopanje na lastno odgovornost in dobro voljo njihovih upravljavcev, je še povedal Šušmak.
Po opozorilih policije je za varnost na kopališčih odgovoren upravljavec kopališča, kopalce pa je zato primerno opozoriti, da je kopanje varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene. Tako imenovana divja kopališča nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode, niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode, še opozarja policija.
Kot je povedala vodja Kampa Primostek na Kolpi Tatjana Zupančič, na slovenskih rekah ni urejenih kopališč, na vseh pa so - in tudi na njihovem kopališču - nameščene opozorilne table, da se kopalci kopajo na lastno odgovornost.
Kopališče na Primostku je urejeno tako, da kopalcem zagotavlja osnovno varnost, kolikor zmore, pa nad njo bdi tudi osebje kampa, je dodala. Po enakem principu je urejeno kopanje v vseh kampih ob Kolpi, kakšnih večjih poškodb in utopitev kopalcev pa na Primostku niso zabeležili, je še dejala Zupančičeva.
Po podatkih blejske občinske uprave je upravljavec Grajskega kopališča na Blejskem jezeru Infrastruktura Bled, kopališče v Veliki Zaki upravljajo Sava hoteli oz. njihov podnajemnik, lastni kopališči pa imata še Grand hotel Toplice in Vila Bled. Območje kopalnih vod je sicer še v blejski Mali Zaki, vendar tam kopališče ni urejeno in je kopanje prepovedano.
Po besedah Marjane Bajt s področja urejanja turistične infrastrukture blejskega podjetja Infrastruktura urejenost in varnost omenjenih blejskih urejenih jezerskih kopališč ustrezata državnim predpisom, teh pa se držijo tudi njihovi upravljavci.
Republiška agencija za okolje (Arso) in urad za hidrologijo in stanje okolja sta s sodelovanjem še nekaterih ustanov letos izdala zloženko Naj bo kopanje užitek!, v kateri navajata, da je v Sloveniji na rekah, jezerih in morju 48 odsekov, kjer se kopalci tradicionalno zbirajo v večjem številu. To so kopalne vode, ki so lahko naravno kopališče z upravljavcem ali pa kopalno območje.
Po podatkih Arsa so na Goriškem in Primorskem kopalna območja določena na morju in rekah Idrijca, Soča ter Nadiža. Na Gorenjskem so določena na Bohinjskem in Blejskem jezeru, na Dolenjskem in v Beli krajini pa na Krki in Kolpi.
Na navedenih območjih nadzor nad kakovostjo vode izvaja država, lokalne skupnosti pa skrbijo za postavitev sanitarij in košev za smeti. Na teh kopališčih se kopalci kopajo na lastno odgovornost, saj za varnost ni posebej poskrbljeno, poudarjajo na Arsu.
Kopalci se na teh kopališčih ne smejo preveč oddaljiti od obale - v morju le do 150 metrov, v jezerih do sto metrov in v rekah do 30 metrov, so med drugim zapisali v omenjeni zloženki.
