S. R.

Slika je skozi leta postala zaščitni znak svetišča na Brezju in je med slovenskimi verniki izjemno priljubljena. Podobo brezjanske Marije je baročni slikar Lepold Layer naslikal po podobi Marije iz Insbrucka Lucasa Cranacha. Je pa Layer Marijo naslikal bolj slovensko. Obleka je namreč slovenska, belo, modra in rdeča, noša iz 18-tega stoletja. Nekoliko pa je Layer popravil tudi poteze obraza. Odločitev, da bo naslikal Marijo pa je sprejel v zaporu.

Zaobljuba v zaporu

Leopold Layer je pod francosko oblastjo v času Ilirskih provinc prišel navzkriž z zakonom. Obstaja več različic zgodbe, na spletni strani slovenske katoliške cerkve pa so jo zapisali takole: »pod Francozi je ostal brez dela in zaradi tega trpel pomanjkanje. V stiski se je odločil, da bo svoj talent uporabil, skupaj z bratom Valentinom, za ponarejanje bankovcev. Policija je dogajanje opazila in pri preiskavi hiše našla dokončane in nedokončane ponarejene bankovce. Brata sta bila obsojena na pet let zapora. Na milejšo kazen naj bi bila brata obsojena zaradi tega, ker sta ponarejala avstrijski in ne francoski denar. Valentin je kmalu zatem v ječi umrl, Leopoldova kazen pa je po odhodu Francozov postala nična.»

Že v ječi pa se je zaobljubil, da bo, če bo kdaj izpuščen iz ječe, poslikal kapelico Matere Božje na Brezjah. Po legendi naj bi leta 1814, ko je prišel na prostost, obljubo izpolnil in poleg ureditve kapelice naslikal še oljnato podobo Marije Pomagaj. Umetnostno-zgodovinska stroka pa nastanek slike postavlja v leto 1800.

S. R.

Kronanje Marije in Jezusa

Ni pa burna samo zgodba slikarja Leopolda Layerja ampak tudi slike Marije Pomagaj. Slika je kmalu postala izjemno priljubljena, zato je bila velika želja, da bi Mariji in Jezusu na sliki dodali krono. Škof Anton Bonaventura Jeglič je moral za dovoljenje zaprositi Vatikan, ki je kronanje dovolil. Kronanje se je zgodilo 1. septembra 1907. Na spletni strani bazilike opisujejo, da se je takratna Brezje zgrnilo neverjetno število ljudi. Že ob devetih zjutraj je bilo pri cerkvi 30 tisoč ljudi, ki so prišli z vlaki, vozovi, kolesi in tudi peš, pri maši pa je sodelovalo več kot 100 duhovnikov.

Tudi za današnje razmere pa je bil eden največjih dogodkov povezan z Marijo z Brezja evharistični kongres za Jugoslavijo junija 1935. Takrat je škof Rožman izjemoma dovolil, da so podobo Marije z Brezja pripeljali v Ljubljano. Med potjo so ljudje stali ob cesti ter molili in peli, v Ljubljani pa se je zbralo več kot 100 tisoč ljudi, je dogajanje opisal zgodovinar in teolog Metod Benedik.

Begunka med drugo svetovno vojno

Med drugo svetovno vojno, 23. aprila 1941, so Nemci frančiškane izgnali iz svetišča. Edini ki je ostal na Brezju je bil pater Jozafat Finžgar. Pet dni kasneje je Finžgar preoblečen v mizarja sliko pretihotapil v Ljubljano, v frančiškanski samostan na Prešernovem trgu, od tam pa so jo prenesli na Trsat nad Reko. Dve leti kasneje pa so jo ponovno vrnili v Ljubljano, na Rakovnik, kjer jo je sredi vojne pričakalo 25 tisoč vernikov, naslednji dan pa so jo prestavili v ljubljansko stolnico. Na Brezje so slovito sliko vrnili kmalu po koncu vojne, 15. junija 1947. Tudi v tako imenovanih svinčenih časih, pa je podoba Marije na Brezje privabljala velike množice ljudi. Ob petdeset letnici kronanja Marije se je zbralo več kot 20 tisoč ljudi, deset let kasneje pa še nekaj tisoč več okoli 25 tisoč ljudi.

S. R.

Čudežne ozdravitve

Podoba Marije Pomagaj naj bi bila predvsem zaslužna za številne čudežne ozdravitve. Prva, ki je po pričevanjih čudežno ozdravela, je bila 17 letna Mica Tavčar in Begunj, ki je leta 1863 po molitvi čudežno odvrgla bergle, brez katerih prej ni zmogla niti koraka. Sledile so še druge čudežne ozdravitve. V zahvalo romarji v kapeli pustijo votivne podobe in druge predmete, ki jih spominjajo na njeno pomoč. Zahvale in prošnje so shranjene v več sto romarskih knjigah.