V Sloveniji je bilo število brezposelnih septembra lani 59.303, ob koncu leta 66.239, konec marca letos pa že 79.682. Negativen trend opažajo tudi pri razpisanih delovnih mestih: Število razpisanih delovnih mest septembra lani je bilo 24.737, ob koncu leta 12.274, konec marca letos pa 14.158.

Vprašanje, ki si ga zastavljajo brezposelni je: "Kako naj najdem zaposlitev, pri takšnem številu brezposelnih oseb in takšni konkurenci na trgu delovne sile?" Vprašanje, ki si ga zastavijo delodajalci pa: "Zakaj pri takšnem številu brezposelnih oseb ne dobim ustreznih delavcev?"

Od decembra lani se je tudi v Posavju število brezposelnih povečalo za 400 in znaša že 3080 oseb, hkrati pa delodajalci ne morejo dobiti ljudi za 280 delovnih mest. V sevniškem Preisu na primer, kjer imajo dela za dve leti naprej, tako letos potrebujejo 35 ključavničarjev in varilcev. Ker delavcev takšnih profilov ne najdejo v Sloveniji ima 220 članski kolektiv 80 tujih delavcev.

"Naloga zavoda je, da zadovolji obe strani na trgu dela. Kljub velikemu številu brezposelnih oseb, zavod še vedno ne more zadovoljiti vseh potreb delodajalcev, kar pomeni, da imamo v Sloveniji strukturno neskladnost na trgu dela. Zavod bo skupaj z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve poskušal poiskati rešitev za obe strani na trgu dela. Ena od rešitev je izobraževanje brezposelnih oseb za deficitarne poklice. Za učenje namreč ni nikoli prepozno in tisti, ki se je pripravljen učiti tudi prej in lažje najde zaposlitev," je dejal vodja zaposlovanja pri Zavodu RS za zaposlovanje Drago Perc ob nedavni otvoritvi 3. posavskega zaposlitvenega sejma v Sevnici. Spomnil je, da se ta odvija v trenutkih največje krize v svetu in v Sloveniji, z njim pa je soglašal tudi vodja sevniške območne službe Anton Koren, ki je bil zatem moderator okrogle mize o deficitarnih poklicih.

V uvodu okrogle mize Kako preseči deficitarnost poklicev? je v sejni sobi Športnega doma potekal razgovor z Ivanom Mirtom, direktorjem podjetja Tanin Sevnica d.d., prejemnikom nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za gospodarske in podjetniške dosežke.

Ta je pohvalil dobro sodelovanje z visokošolskimi ustanovami, posebej s kemijsko fakulteto v Mariboru, medtem ko je Tomaž Žagar, vodja službe za dovoljenja in tehnične analize iz Gen energije, ki je nekoč tudi sam delal na univerzi in na institutu, menil, da je kvaliteta študija na naših univerzah v zadnjih letih padla in da ni dobro, če z univerze najboljši uhajajo v tujino.

Rudi Bec, direktor krmeljskega Inkosa je dejal, da že nekaj let občutijo strukturna neskladja in da bi bilo nujno spremeniti šolski sistem, saj je od nastopa usmerjenega izobraževanja prišlo do razvrednotenja poklicnega usposabljanja, poklic kovinarja, tudi tehnika pa je postal nezanimiv, zato so, podobno ko Preis, prisiljeni "uvažati" delovno silo, pretežno iz bivših jugoslovanskih republik. Povedal je še, vsaj njihova izkušnja je taka, da sedanji diplomanti, npr. strojni inženirji, niso več na ravni izkušenih strojnih tehnikov.

Predsednik Obrtne in podjetniške zbornice Brežice Janko Hrastovšek je menil, da je lahko iz poklicnih šol lahko z dodatnim izobraževanjem uspeti. "Poklic je osnova, iz tega izhaja vse. Taki pogovori so zelo koristni, a so za letos prepozni, kajti vpisi so že mimo," je dejal Hrastovšek, in še dodal, da je pač potrebno pričeti pri sebi, čeprav je v isti sapi samokritično priznal, da ni uspel prepričati sina, da bi prevzel njegovo obratovalnico.

V čateških termah skušajo pridobiti nove natakarje in kuharje tako, da omogočajo morebitnim kandidatom večmesečno praktično delo. Poleg delavcev v kovinarstvu in gostinstvu jih v Posavju manjka tudi v energetiki, gradbeništvu, lesarstvu in zdravstvu - od diplomiranih medicinskih sester do zdravnikov.

Direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS Igor Milavec je dejal, da se je v teh kriznih razmerah treba boriti za vsako podjetje. Zato se zavzema tudi se za t.i. začasno brezposelnost. "Ti ljudje imajo predznanje. Če zapreš podjetje, to pomeni, da bomo le še šteli 'mrtve'! Zakaj je lahko v Avstriji lesarstvo zgodba o uspehu? Tudi v Sloveniji s 60 odstotno poraščena z gozdovi, podobno kot avstrijska Štajerska, imamo okrog 320 milijonov m3 lesne mase, smo tretja najbolj gozdnata država…" je nanizal Milavec in menil, da kljub temu, da se je v škofjološko lesarsko šolo vpisal le eden učenec, vidi prihodnost Slovenije ravno v lesarstvu, še v tem desetletju. Recesija bo kvečjemu pomagala k zasuku, da se obrnemo k lastnim virom oz. surovinam, je prepričan.

Anton Koren je vidi velik kapital v človeku, njegovi osebni in poklicni rasti. "Pravi človek na pravo mesto že, a tudi pravi človek v pravi šolski klopi. Šola mora odpirati možnosti do delovnega mesta," je menil Koren.

Ravnateljica Srednje šole Sevnica Alenka Žuraj je poudarila, da si radi podajamo vroč kostanj. "Vse ste že povedali, a kako je možno, da uspešen obrtnik ne vzgoji svojega naslednika? Danes smo tudi povedali, da smo v krizi drugačnih razsežnosti. Mi sami nismo sposobni uresničiti svoje vizije. Začnimo pri sebi, posamezniku, na svojem delovnem mestu, ali smo opravili tisto za kar smo plačani," je bila kritična Žurajeva.

Okrogle mize so se udeležili tudi posavski župani. Sevniški, Srečko Ocvirk, je soglašal, da je ugled realnega sektorja upadel, da pa bo mogoče po tej krizi drugače. Brežiški župan Ivan Molan je posredno kritiziral medije, češ, da raje kot o uspešnih podjetnikih na televiziji in v drugih medijih, poročajo o manj pomembnih, za podjetnike neprijetnih temah. Krški župan in poslanec Franc Bogovič je v luči obravnave rebalansa proračuna v državnem zboru menil, da je vprašanje samo, za koliko let bomo morali iti nazaj: "Definitivno je treba nekaj narediti glede te krize,ki se očitno ponavlja ciklično… Zgrožen pa sem, ko vidim za istim omizjem sindikata realnega in javnega sektorja, ko se vzajemno podpirata."

Hkrati s to osrednjo okroglo mizo v sevniškem športnem domu je ta teden tudi v Brežicah, Krškem in Krmelju potekalo še več posvetov o drugih temah in predstavitev poklicnih možnosti. Na 28 stojnicah posavskih podjetij, izobraževalnih ustanov, policije, ministrstva za obrambo oz. vojske so iskalci zaposlitve dobili izčrpne informacije, kako bi lahko dobili delo. Organizatorji 3. posavskega zaposlitvenega sejma, sevniška območna služba zavoda za zaposlovanje in krški zavod Regio, so našteli 1.000 obiskovalcev.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista