Od kremic do deset tisočev evrov
V domovih za ostarele vedno kaj potrebujejo. Velikokrat so to lahko le drobne pozornosti, ki polepšajo dan njihovim varovancem, kdaj pa kdaj pa tudi denar, ki jim manjka, da bi prišli do pomembne naprave, prizidka ali česa, kar si zgolj iz svojega proračuna ne morejo privoščiti ali pa imajo za tisto, kar si želijo in potrebujejo, premalo denarja. V Novem mestu za pomoč novomeškemu domu starejših občanov že štirideset let deluje Krkin pokroviteljski odbor, ki je bil na pobudo očeta Krke in prvega od njenih treh generalnih direktorjev magistra Borisa Andrijaniča ustanovljen le leto po tistem, ko je novi dom za ostarele leta 1980 odprl vrata svojim prvim oskrbovancem.
»Prinesla sem jim darila, se pogovarjala z njimi, poslušala njihove stiske in jih hrabrila. Človek težko pozabi njihovo hvaležnost, nasmeh, pogled, stisk roke … « je v zborniku 40 let srčnosti zapisala Vida Novaković, članica prvega pokroviteljskega odbora, v katerem je delovala od njegove ustanovitve do konca osemdesetih let. Do danes so se v odboru zvrstili številni Krkini prostovoljci.
Zbornik so ob 40-letnici delovanja Krkinega pokroviteljskega odbora včeraj oskrbovancem Doma starejših občanov Novo mesto izročili na slovesnosti na tamkajšnji domačiji, kjer so jim pripravili tudi kulturni program in jih pogostili na pikniku. Ob tej priložnosti so jih nagovorili sedanja direktorica doma Milena Dular, članica uprave Krke in delavska direktorica Milena Kastelic ter aktualni predsednik Krkinega pokroviteljskega odbora Marko Gorenc.
Kako je Krkin pokroviteljski odbor v teh letih na zelo različne načine sodeloval z novomeškim domom starejših občanov, je v pogovoru predstavila dolgoletna Krkina prostovoljka Sandra Ulčnik Gruban, ki je odbor vodila kot predsednica in je njegova članica že vse od leta 1989, v teh letih pa je v domu poleg vsega ostalega vodila tudi številne ustvarjalne delavnice. V pogovoru je povedala tudi, kako ji je še v otroštvu dedek pokazal, kako lahko pomagaš ljudem, ko je v njegovo trgovino prišel preprost možakar, ki si je želel klobuk, a ni imel denarja zanj. Ponudil mu je klobuk in ga prosil, da z njim na glavi eno uro sedi pred njegovo trgovino in mu dela reklamo, potem pa lahko gre in klobuk bo njegov.
Oskrbovanci novomeškega doma starejših občanov so bili v štiridesetih letih delovanja Krkinega pokroviteljskega odbora deležni marsičesa - od toplih besed in vedno dobrodošlih obiskov prostovoljcev do računalniških in ustvarjalnih tečajev, izletov, srečanj z živalmi, pa kakšne kremice ali vodice za po britju in tudi zneskov v višini več deset tisoč evrov, ko je bilo treba "doštukati" pri kakšni investiciji.
