L. M.

Kot družba smo vredni toliko, kot znamo poskrbeti za starejše. Na to nas mora spomniti tudi današnji 15. junij, svetovni dan ozaveščanja nasilja nad starejšimi, kajti ta problematika je pereča bolj, kot se komu zdi.

Prijaviteljev je malo in so menda le vrh ledene gore. Nasilje nad starejšimi namreč ostaja skrito, o njem je težko spregovoriti, še zlasti, če je storjeno v domačem okolju. In prav za štirimi stenami doma se tovrstno nasilje dogaja najpogosteje.

Kot pove socialna delavka na Centru za socialno delo (CSD) Dolenjska in Bela krajina Brigita Mokbel, do nasilja nad starejšimi najpogosteje prihaja v partnerskih in sorodstvenih odnosih, kjer so starejši v odvisnem odnosu.

L. M.

»Starejši že zaradi pešanja fizičnih in psihičnih sposobnosti, ki so posledica staranja in bolezni, sodijo v ranljivejšo skupino potencialnih žrtev nasilja. Pogosto so odvisni od pomoči drugih, ker sami ne zmorejo več delno ali v celoti skrbeti zase. Zaradi različnih ovir so lahko izolirani in nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, kaj se jim dogaja. Njihovi skrbniki pa so pogosto v stresu, preobremenjeni z vsakdanjimi obveznostmi ter skrbi za svojce,« pove Mokbelova in omeni, da pogosto svojci tudi ne razumejo sprememb pri starostnikih in jih jemljejo kot nagajanje.

Kontakti za prijavo nasilja CSD Dolenjska in Bela krajina so: za enoto Novo mesto 07-393-26-40, za enoto Trebnje 07-348-15-70, enoto Črnomelj 07-306-23-60 in enoto Metlika 07-369-14-80. Telefoni Društva življenje brez nasilja Novo mesto 07-33-26-895 in 031-393-614, ter CSD Posavje, Zavetišče Pepcin dom 07-49-04-950, 051-387-810.

»Nasilje ni konflikt. Nasilje zruši meje drugega in ga spravi v podrejen položaj. Za nasilje je vedno odgovoren povzročitelj, čeprav izhaja iz občutka nemoči, ker ne zna ali ne zmore drugače,« poudari sogovornica, univ. dipl. soc. delavka.

Ekonomskega nasilja največ

Po izkušnjah CSD je najpogostejša oblika nasilja nad starejšimi ekonomsko nasilje (kraja denarja, zloraba bančne kartice, prisvojitev dohodka starejše osebe za lastno preživljanje, prisila k podpisu pogodbe ali oporoke), pa zanemarjanje (opuščanje dolžne skrbi za starejšo osebo), fizično nasilje (odrivanje, potiskanje, klofutanje, lasanje in udarci) in psihično nasilje (zmerjanje, poniževanje, žaljenje, ignoriranje, zavračanje, obtoževanje, da zahtevajo preveč skrbi zase….)

Na koga se je treba obrniti pri prijavi nasilja, ki je nesprejemjivo, kakšna je pomoč, kje so še mogoče rešitve, več o tem v jutrišnji novi, tiskani izdaji Dolenjskega lista.