Župnija Sevnica in Rafaelova družba sta sinoči odprli razstavo arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem. Razstava je potujočega tipa in je obiskala že veliko krajev Slovenije. Na ogled bo v župnišču do 25. junija.

Pred 64 leti je domovino zapustilo ogromno Slovencev. Bežali so, ker niso smeli živeti svojih slovenskih in krščanskih vrednot in ker je oblast ogrožala njihova, sicer mirna življenja. Zatekli so se v koroška begunska taborišča, kjer so nemudoma vzpostavili svoje šolstvo - celo gimnazijo, športne, kulturne in politične organizacije, obrtništvo, bogoslužje in drugo.

V težkih begunskih razmerah so iz sebe iztisnili vse svoje moči, da so kot skupnost preživeli. Danes kot razseljeni po vsem svetu nadaljujejo z ohranjanjem svojih korenin. Njihovo zavedanje, da so Slovenci, je kljub temu, da živijo izven Slovenije, mnogokrat veliko večje od zavedanja Slovencev, ki živijo v domovini, je dejala Ivica Traven. Med taboriščniki, največ ji je bilo v Lienzu in Spittalu na Dravi, so bili tudi legendarni zdravnik Janez Janež, slovenska kardinala Alojzij Ambrožič in Franc Rode in številni drugi ugledni rojaki.

Preberite še ...

Zaposlitev

Bo regres sploh izplačan?

Fotografije je za razstavo pripravila Rafaelova družba, ki je bila ustanovljena leta 1907 za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva. Prvi namen družbe je spremljanje in povezovanje vseh slovenskih rojakov po svetu. Skrb zanje obsega versko, narodno, kulturno, prosvetno ter socialno področje in vključuje vse, kar more biti tem ljudem v pomoč.

Od okoli 500 dokumentarnih fotografij, zvečine seveda črno-belih, nekaj pa je celo barvnih, narejenih iz diapozitivov, nekatere delujejo prav umetniško prepričljivo. To velja predvsem za črno-bele fotografije. Ravnatelj Rafaelove družbe Lenart Rihar je opozoril, da se s tovrstnim begunstvom ne srečujejo drugi narodi, da je nekakšen slovenski fenomen. Zaprosil je, da naj obiskovalci razstave morebitne komentarje o fotografijah zapišejo v posebno knjižico, da bi še dopolnili vedenje o Slovencih, ki so šli skozi to trnovo življenjsko pot.

Kot je povedal sevniški župnik Vinko Štrucelj so številni naši rojaki, ki jih je obiskal onkraj velike luže zaradi bridkih izkušenj po vojni, z velikim nezaupanjem ustvarjali stike s Slovenci iz matične domovine, tudi na lastni koži je občutil nekaj te nezaupljivosti, saj so marsikdaj v njih videli vohune režima, ki jih je pognal v beg od doma, da so si rešili golo življenje.

Ob otvoritvi razstave je zapel nekaj pesmi Oktet Jurij Dalmatin, ki bo v soboto, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Boštanju, skupaj s slovitim Slovenskim oktetom, obeležil 45 let delovanja okteta Boštanjski fantje, iz katerega je vzniknil oktet Jurija Dalmatina.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista