Namesto medu točili solze

Devetdeset let mineva, odkar so se čebelarji iz Sevnice in okolice povezali in ustanovili Čebelarsko podružnico Sevnica.

Visok jubilej so člani društva proslavili v petek in soboto s celodnevnim dogajanjem na sevniški tržnici, kjer so obiskovalcem predstavili delovanje društva in ozaveščali o plemenitem čebelarskem poslanstvu. V soboto dopoldne so na slavnostni prireditvi v Kulturni dvorani Sevnica podelili tudi priznanja Antona Janše za prizadevno delo v čebelarstvu ter predstavili zbornik, v katerem so povzeli devet desetletij organiziranega čebelarstva v kraju.
Petek je bil posvečen predvsem osnovnim šolam, vrtcem, mladini. Otroci so z navdušenjem oblekli zaščitno čebelarsko obleko, poskusili različne vrste medu in vstopili v potujoči medeni paviljon Čebelarske zveze Slovenije, v katerem so si ogledali čebelji panj in spoznali tehnologijo pridelave medu. Največ pozornosti je seveda požela kranjska čebela velikanka, izdelana v razmerju 100:1. Ta edinstven prikaz čebele, z več kot 90 odstotno morfološko podobnostjo z resnično čebelo delavko apis mellifera carnica, je delo Nine Oman iz Radeč in podjetja INTRI Andreja Žužka iz okolice Boštanja, čebela velikanka pa je v lasti Čebelarske zveze Slovenije. V torek so na Trgu svobode odprli tudi ulično razstavo fotografij domačih fotografov z naslovom Čebele skozi objektiv.

Pozeba prizadela čebele
Sevniško društvo trenutno šteje 96 članov. Večina je manjših, ki imajo do dvajset panjev oziroma čebeljih družin, je povedal tajnik društva Aleš Staroveški. Vremenske nevšečnosti v zadnjih letih so močno prizadele tudi čebele, posledično je na trgu manj medu. »Lani je bila največja težava pozeba. Sam čebelarim že od svojega enajstega leta, to je več kot 35 let, pa do nekaj let nazaj nismo imeli tako ekstremnih težav z vremenom. Pred petimi leti pa se je začelo. Bilo je tako mrzlo, da smo morali čebele v mesecu maju hraniti, lani pa celo v juniju,« pravi Staroveški.
Letošnje leto je spet posebno. Razvoj rastlinja je bil tri tedne prehiter, nato pa so se čebelarji bali pozebe, ki se je ponekod tudi zares zgodila. »Zaenkrat kaže dokaj solidno. Čebele trenutno še nabirajo akacijo. Če bo vreme v prihodnjih dneh še lepo, se nadejamo vsaj povprečne letine. Je pa seveda ogromno odvisno od vremena. Če pride tako leto, kot je bilo lansko, potem ne točimo medu, pač pa solze.«
Lani le četrtina letine
Čebele začnejo letati, ko je zunaj deset stopinj nad ničlo. Letajo tudi, če je topla zima, iščejo vodo, najdejo tudi že kak cvetni prah, denimo leska že lahko cveti, pravi Staroveški. »Ni pa to najbolje, kajti ob toplem vremenu se čebele v panju razširijo. Če potem pride do nenadne ohladitve, pa morda ne zmorejo ohranjati temperature pri zalegi, kjer mora biti ves čas 35 stopinj. Če pade pod to mejo, se zalega prehladi in odmre. Drugi problem pa je, ko je zelo mrzlo. Takrat čebele porabijo več hrane za to, da se grejejo.«
Na sevniškem območju pridelajo največ cvetličnega in kostanjevega medu. V povprečnem letu čebelarji na panj pridelajo okoli dvajset kilogramov medu, lani pa so v povprečju pridelali štiri, morda pet kilogramov na panj, še pravi Staroveški.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se