Šentjančani ga praznujejo v spomin na junaški boj Milana Majcna in Jančija Mevžlja, ki sta padla po 18 urnem boju z Nemci 29. oktobra 1941 v Murencah nad Šentjanžem. Ivan Orešnik, predsednik Krajevne skupnosti Šentjanž je na petkovi slovesnosti ob krajevnem prazniku orisal uspehe KS v zadnjem obdobju, posebej zadnji veliki projekt celovite ureditve in prenove trga in pokopališča.

Pri tem se je zahvalil Andreju Repšetu za vsestransko pomoč in podporo, številnim ostalim posameznikom, krajevnim in občinskim svetnikom, Občini Sevnica in županu Srečku Ocvirku, župniku Janezu Cevcu za dobro sodelovanje in projektantom ter izvajalcem za korektna opravljena dela, oznanil, da s tem projektom zaključuje svoje desetletno predsedovanje svetu KS Šentjanž.

Svojega dolgoletnega predsednika očitno cenijo tudi domačini, kot je rekla neka gospa, ki sem jo srečal v petek ob ogledu vzorno preurejenega šentjanškega pokopališča in seveda nič ni vedela o predvidenih kadrovskih menjavah v vodstvu njihove KS, "je bil Orešnik najboljši predsednik KS, kar smo jih imeli doslej".

Predsednica Turističnega društva Petra Majcen pa je ob tej priložnosti, ko sta mu s kolegom v imenu krajanov izročila sliko z motivom Šentjanža pred temeljito prenovo trga, poudarila, da je bil Orešnik iskren podpornik vseh društev, s katerimi je vzpostavil zelo dobre odnose in omogočil njihov razcvet. Orešniku se je zahvalil  tudi sevniški župan in krajevni skupnosti čestital za praznik.

Zadnje obdobje zelo zaznamovale modernizacije cest

Orešnikova dekada je postregla še z vrsto drugih pridobitev za KS Šentjanž (samo zadnja pa je ovrednotena skoraj na pol milijona evrov!), ki so gotovo tudi plod dobrih odnosov z občino in aktualnim županom. Zadnje obdobje so zelo zaznamovale zlasti modernizacije cest. Asfaltirali so številne javne poti, lokalne in državne ceste. Samo v zadnjem letu so asfaltirali javnih poti v skupni dolžini 2.000 m.

Pred leti je bila vodooskrba na tem območju zelo velik problem, sedaj temu ni več tako. KS Šentjanž je sofinancirala številne manjše vodovode. Izvedli so obširni vodovodni sistem Šentjanž, Osreški vrh, Leskovec, ki se lahko po potrebi nadaljuje po celotni krajevni skupnosti. V fazi izgradnje je vodovod Cerovec in ko bo ta zaključen, bo z vodo poskrbljena celotna krajevna skupnost.

Temeljito so obnovili stavbo krajevne skupnosti in kulturno dvorano. V zadnjem času pa je glavni poudarek na ureditvi samega jedra Šentjanža. Zamisel je nastala na svetu KS in to so uspešno predstavili na Občini Sevnica, ki ga v veliki meri sofinancira. Priprave na ta projekt so nastajale kar nekaj let in na koncu je ostala še sestava finančne konstrukcije.

Preberite še ...

Kulinarika

Paradižniki, ki jih Slovenci obožujemo. Poznate vse?

"Že na začetku smo se zavedali kaj hočemo. Ureditev mora biti celovita in dodelana in da je samo najboljše dovolj dobro," poudarja Orešnik, ko se spominja začetkov. K sodelovanju so povabili dobre projektante in se tudi sami temu v celoti posvetili. Z deli so pričeli že lani, ko so v celoti uredili pokopališče.V sklopu teh del so kasneje sanirali mrliško vežico in v okolici zasadili drevesa.

Letos so nadaljevali z ureditvijo priključka za Veliki Cirnik in ureditvijo spomenika Milanu Majcnu in Jančiju Mevžlju. Nadaljevali so z ureditvijo parkirišča, sanacijo lokalne ceste Šentjanž – Kal s pločniki in ureditvijo neposredne okolice okrog cerkve, stavbe krajevne skupnosti in kulturnega doma. Na novem trgu je nova kapelica in vodnjak. Z novo podobo Šentjanža ob letošnjem krajevnem prazniku, je kraj zagotovo potrdil vzdevek Janeza Evangelista Kreka, ki je občudoval Šentjanž že v začetku 20. stoletja in tod tudi umrl leta 1917, da je namreč to pušeljc Dolenjske.

Na prijetni slovesnosti na trgu pred cerkvijo Janeza Krstnika so podelili tudi letošnja krajevna priznanja.

Vesna Perko, članica aktiva mladih v Društvu vinogradnikov Šentjanž, je na 37. tednu cvička v Novem mestu osvojila laskavi naslov, 11. cvičkove princese in s tem častnim nazivom je ponesla ime Šentjanža pa tudi Društva vinogradnikov Šentjanž, ne le po Dolenjski, ampak tudi po širni Sloveniji.

K prepoznavnosti kraja je prispevalo tudi Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž s sekcijo Krekova konjenica. Stotnik Franci Strnad je eden izmed soustanoviteljev Krekove konjenice, vesten in odgovoren vodja pohodov, maloštevilnih a preudarnih besed, skratka človek vreden vsega zaupanja. Marsikatera sosednja konjenica želi takšnega stotnika. Po mnenju drugih konjenic, pa Kreki jezdijo najbolj disciplinirano. To je zasluga stotnika, ki ves čas pohoda budno spremlja vse konjenike. Nemalo dela pa je imel stotnik Franci,ki je prejel priznanje KS, tudi s treniranjem konjenikov za različna tekmovanja.

Turistično društvo združilo Šentjance

Turistično društvo Šentjanž je brez dvoma eno najbolj aktivnih društev v KS Šentjanž v zadnjih letih. Ustanovljeno je bilo pred desetimi leti. Pod svojo streho je združilo Šentjančanke in Šentjance, ki se zavedajo lepot in danosti Šentjanža z okolico ter so se namenili popeljati kraj iz anonimnosti na zemljevidu Slovenije. Kmalu mu je bila dodeljena tudi tiha vloga povezovalca vseh delujočih društev v krajevni skupnosti. Že dvakrat v desetih letih so pripravili vseslovensko salamiado, prav tako dvakrat so v Šentjanž pripeljali Društvo Trg iz Sevnice, ki je uprizorilo Miklovo Zalo in letos Desetega brata na prostem, v sklopu lanske Bučariade pa so v Šentjanžu gostili tudi prireditev "To smo mi".

Vsako tretjo soboto v maju društvo organizira tradicionalni Pohod po Krekovih stezicah, ki je bil letos že osmi po vrsti, zelo odmevna pa je tudi že omenjena enomesečna Bučariada v Šentjanžu, ki je letos organizirana že četrto leto. Združilo je vsa društva v KS Šentjanž, nekatere posameznike in Osnovno šolo Milana Majcna Šentjanž ter čistilo cestne brežine in divja odlagališča. Letos poleti se je prvič lotilo tudi iztrebljanja strupene ambrozije v Šentjanžu in okolici.

Pester kulturni program so sooblikovali sevniška godba, moška vokalna skupina Lira iz Krmelja, septet Fortuna iz Šentjanža, Otroški pevski zbor OŠ Milana Majcna in pihalni kvintet Quintola iz Radeč, program pa je z obilico umetniške svobode prijetno povezoval in začinil gledališki igralec Roman Končar.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista