Jutranja košnja na Bregu; kosa nekoč nepogrešljivi 'stroj'
##IMAGE-3899523##
Člani društva Veter z Brega pri Ribnici (opremljeni z grabljami) so kose dali v kup na parceli pri njihovemu priljubljenemu zbirališču, ličnemu vaškemu kozolcu ter jo v jutranjem hladu, dokler je bila še na travi rosa, ročno pokosili. Pridružile so se jim še pevke Vesele Ribničanke, ki delujejo pod okriljem Društva podeželskih žena Ribnica in jim zapele nekaj lepih slovenskih pesmi, »da bo kosa lažje tekla,« je možakarje opogumila njihova vodja in predsednica Marinka Vesel.
Lansko leto so travo dali v ostrnice, ki jih je bilo nekdaj v Ribniški dolini zelo veliko. »Seveda se v ostrnice daje posušena trava, seno, mi smo to lani naredili zgolj za prikaz, kako se je delalo včasih, vendar ni bilo najbolje, tako da bo letos pokošeno travo odpeljal bližnji kmet,« je dejal prvi predsednik društva Andrej Klun, sicer predsednik etnografske sekcije, ki deluje znotraj društva. Če bi danes otrokom kazali koso, ne bi vedeli, kaj je to oziroma čemu je namenjena, so modrovali možakarji. Tudi kosa je nudila kmetijam možnost preživetja, lahko bi rekli, da je bila pri vsaki hiši nepogrešljivi stroj, ki so ga v rokah spretno vihteli tudi najmlajši. »Čast je bila, ko so nam ponudili, da koso kujemo. To ni bil mačji kašelj, vsak udarec s kladivom po robu rezila je moral biti odmerjen, enak,» se spominja kosec Lojze.
»Ljudi ne le na podeželju povezuje preteklost in sedanjost. Mi se trudimo, da skozi različne oblike delovanja pokažemo to sinergijo,» se je v pogovor vpletel predsednik društva Tomaž Horžen.
"Malica, malica …" , jih je poklicala gospodinja Darinka, ki je na mizo pod kozolcem položila žgance z mlekom in druge dobrote, ob katerih so obujali spomine iz otroštva, prepevali in se pomenkovali ...
