Bi radi govorili slovensko ali kako drugače?
Na Pleteršnikovi domačiji v Pišecah je danes potekal simpozij z naslovom Jezikovna politika Republike Slovenije, kjer so jezikoslovci in predstavniki nekaterih vladnih ustanov razpravljali o pomenu in položaju slovenskega jezika.
Slovenski jezik se je otresel nemštva in jugoslovanstva a ga danes ogroža globalizacija. Slovenski jezik, ki pomembno določa identiteto naroda, ne bo obstal sam po sebi, ampak ga moramo varovati sami, je bilo eno od sporočil govornikov ob dopoldanskem odprtju simpozija, kjer je zbrane na začetku pozdravil predsednik Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine »Maks Pleteršnik« Pišece Martin Dušič.
O pomenu in položaju slovenskega jezika ter o pomenu pišeškega simpozija so govorili med drugimi še akademkinja Zinka Zorko, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Marko Snoj, predstavnik vladnega urada za Slovence po svetu Rudi Merljak, predsednica zveze slavističnih društev Andreja Žele, predsednik Slavističnega društva Posavja David Križman, ravnateljica osnovne šole Maksa Pleteršnika Nuška Ogorevc, vodja vladne službe za slovenski jezik Simona Bergoč in organizacijski vodja simpozija Marko Jesenšek.
Zbrane je nagovoril tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je poudaril, da so Brežice najbrž zaradi bližine meje in s tem bližine drugačnega jezika občutljive na vprašanja narodne identitete.
Odprtje simpozija so z nastopoma pospremili plesalci otroške folklorne skupine osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece in recitatorji iz Gimnazije Brežice ter glasbena zasedba Pleteršnikovi ljudski pevci.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
