2000 zlatih zrn pšenice za novo tisočletje
Turistično Društvo Lovrenc z Rake je v sklopu vseslovenskega projekta ''2000 zrn pšenice za novo tisočletje'' 22. julija pri gradu na Raki izvedlo ročno žetev (oz. na starodavni način) pšenice. Ta projekt je nastal v Babincih (1999) in kot je dejal sedanji predstavnik Turističnega kulturnega društva Babinci, je bila to zamisel pokojnega predstavnika njihovega društva.
Želel je, da bi naredili projekt, ki bi združeval vsa društva po Sloveniji. Tako so po prvi žetvi ta projekt predali naslednjemu društvu, vsako sedmo leto pa se sajenje, žetev in prireditev vrne v Babince.
Po pozdravnem nagovoru podžupanje Mestne občine Krško in predsednika TD Lovrenc Raka Alojza Kerina so pričeli z žetvijo in izbiro največjega klasa. Ugotovili so, da so dosegli rekord v številu zrn, saj je v klasu bilo 79 zrn, kar do sedaj ni imelo še nobeno društvo.
Košnjo so izvedli s srpi in koso, prirejeno za košnjo žita, pšenico povezano v snope pa so naložili na voz in jo s konji prepeljali v raški grad. Po košnji je bila prebrana in izvedena tudi sodba in srednjeveška kazen za tatiča, ki so ga privezali na grajski sramotilni kamen.
V gradu je sledila mlačva s cepiči na star način, nato pa še čiščenje pšenice z rešetom in lesenim strojem oz. pajklom. Ko so prečistili pšenico ali jo spajklali, so celotni pridelek stehtali (20 kg). V času košnje in prikaza mlatenja žita so v kulturnem programu nastopili Bučenski ramplači, domači godci in Koledniki. Ob gostinski ponudbi je pod šotorom sledilo simbolično obdarovanje med društvi (vsa so pohvalila raško društvo za organizacijo in izpeljavo celodnevnega projekta na takem nivoju), hkrati pa tudi primopredaja žita društvu ,ki bo naslednje leto nadaljevalo projekt 2000 zlatih zrn. Ta čast je doletela društvo iz Šentruperta, ki je od predsednika društva Lovrenc za nadaljevanje tega projekta prejelo 3484 zrn.
Celotno prireditev je s humorjem povezoval Darko Povše, predsednik društva Alojz Kerin pa se zahvaljuje vsem članom društva za večdnevno pomoč pri izpeljavi tako velikega projekta, nastopajočim v kulturnem programu, ansamblu Nebo, gospodarjema, ki sta skrbela za pridelek, žanjicam, mlatičem, ki so prikazali mlačev na star način, Društvu vinogradnikov, saj brez sloge in dobre organizacije ter sponzorjev ne bi bilo mogoče uspešno izpeljati tako velike prireditve.
