M. Ž.

M. Ž.

M. Ž.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je danes obiskal štiri dolenjske občine, kjer se je srečal z njihovimi župani in tam odprl Varuhove kotičke. Najprej se je srečal z županom Občine Dolenjske Toplice, nato z županom Občine Straža, Mestne občine Novo mesto in Šmarjeških Toplic. Z vsemi se je pogovoril o izzivih in najbolj perečih težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Varuh jim je zagotovil, da bo v okviru svojih pristojnosti ukrepal pri pristojnih.

Ocenil je, da posebnih težav na področju človekovih pravic na Dolenjskem ni, razen vprašanja romskega prebivalstva, ki je po njegovih besedah tudi eno od vprašanj, s katerim se ukvarja tudi Varuh. »Na tem področju smo zelo aktivni, pri tem pa sodelujemo tudi z občinami. Ob tem vedno znova poudarjamo, da mora priti do sožitja ter da je na prvem mestu varnost tako romskega kot neromskega prebivalstva. V tej smeri morajo iti tudi ukrepi pristojnih,« je v izjavi za medije po srečanju z novomeškim županom Gregorjem Macedonijem povedal Svetina.

Macedoni mu je predstavil paket zakonov za urejanje razmer otrok in mladine iz težavnih socialnih okolij, kar vključuje tudi Rome, ki ga je s podpisi občank in občanov v državni zbor vložilo 11 občin jugovzhodne regije in Posavja. »Predloga zakonov še nisem videl. Všeč pa mi je, da zajema vse socialno ogrožene družine, predvsem otroke, ki živijo v takšnih družinah. To pomeni, da imajo ti otroci ne glede na njihovo raso, veroizpoved ali socialne razmere pravico, da zaključijo obvezno izobraževanje. To je otrokova pravica, ki nenazadnje izhaja iz konvencije o pravicah otrok, zato mislim, da moramo tukaj gledati predvsem na otroke,« je predlog komentiral Svetina.

Novomeški župan je še poudaril, da z Varuhom dobro sodelujejo, tudi ko gre za romska vprašanja, zato verjame, da bo paket zakonov, ko ga bo proučil, podprl. Po njegovih besedah je njegova podpora pri tem zelo pomembna, saj »gre za zelo specifično problematiko, ki je večji del Slovenije ne pozna in ne razume«.

Varuhovi kotički v 38 občinah

M. Ž.

Po vsakem pogovoru je Svetina na občini v družbi županov odprl in predstavil Varuhov kotiček, opremljen s stojalom, na katerem so prebivalkam in prebivalcem na voljo informacije o delu Varuha v obliki zloženk in brošur ter tudi obrazec za vložitev pobud. Poleg zgoraj omenjenih štirih občin sta ta mesec Varuhov kotiček dobili še občini Mokronog – Trebelno in Šentjernej.

»Z Varuhovim kotičkom se bomo še lažje približali prebivalkam in prebivalcem v lokalnem okolju in jim pomagali, če se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov oz. pojasnil različnih institucij ali organov. Informacije so dostopne ne le v digitalni temveč tudi v klasični obliki, saj se veliko ljudi v poplavi informacij na spletu ne znajde prav dobro,« je pojasnil Svetina.

Skupaj je Svetina Varuhove kotičke odprl že v 38 občinah, vse te imajo na spletni strani vzpostavljeno tudi rubriko Varuhov kotiček, kjer so tudi v digitalni obliki dostopne vse informacije o Varuhu in še obrazec za pobudo. Peter Svetina želi do konca svojega mandata Varuhove kotičke postaviti v čim več slovenskih občinah.

M. Ž.

Lani obravnavali skoraj šest tisoč zadev

Varuh človekovih pravic po podatkih njegovega urada vsako leto prejme več tisoč pisem in pritožb ljudi, v katerih ga prosijo za pomoč, ker menijo, da so jim kršene pravice. »Lani smo obravnavali skoraj šest tisoč zadev, kar je veliko več kot pred pandemijo. Obravnavane zadeve so se nanašale na kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, načela dobrega upravljanja in pravičnosti. Tovrstne pobude temeljito preučimo in ustrezno odreagiramo. Posebej smo pozorni na kršenje otrokovih pravic, pravic invalidov, starejših, tujcev in drugih skupin prebivalstva,« je na današnjih srečanjih med drugim poudaril varuh Peter Svetina.

Lani je obravnaval 16 primerov kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti v občinah. »Že dlje časa mestne občine opozarjamo na problematiko izdajanja dovoljenj za začasno čezmerno obremenjevanje okolja s hrupom. Obravnavali smo tudi pobudo glede plačevanja parkirnine v eni izmed slovenskih občin, kjer je bilo možno plačevanje le z aplikacijo. Takšno ravnanje pomeni diskriminacijo. Prizadevamo si tudi za ureditev prevoza otrok s posebnimi potrebami do kraja izobraževanja in nazaj, saj ugotavljamo, da občine v večini primerov le povrnejo stroške prevoza, namesto da bi prevoz organizirale tako, kot to določa zakon. Občine pa so dolžne zagotoviti tudi dostopnost grajenih objektov za gibalno in senzorno ovirane osebe, saj Zakon o izenačevanju možnosti invalidov kot skrajni rok za dostopnost objektov v javni rabi določa konec leta 2025,« je, kot so v njegovem uradu zapisali v sporočilu za javnost, župane seznanil Peter Svetina.