Reuters, Profimedia

Reuters, Profimedia

Reuters, Profimedia

Volitve v Ameriki ne morejo brez Sevnice. Tako blizu Amerika še nikoli ni bila, zato pridi zjutraj od 5. ure dalje pred CAFFE CENTRAL'S in pokaži podporo Melaniji in Donaldu. Na kraju dogajanja bo poskrbljeno za vroče napitke in odlično družbo v soju luči domačih in tujih medijskih hiš.

                                                                                                         J. K.

Pot do Bele hiše za Trumpa široko odprta

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je po ocenah ameriških medijev osvojil še nepredvidljivi zvezni državi Iowa in Georgia, nepričakovano pa je zmagal tudi v Wisconsinu, ki je bil v zadnjih desetletjih naklonjen demokratskim predsedniškim kandidatom. Pot do Bele hiše je tako za Trumpa široko odprta.

Demokratka Hillary Clinton pa je osvojila Nevado, ki prinaša šest elektorskih glasov.

Skupaj ima Trump tako zaenkrat 244 elektorskih glasov, Clintonova pa 215.

Odprte ostajajo še bitke v Pensilvaniji, Michiganu, New Hampshiru in Arizoni. Skupaj te prinesejo 51 glasov.

                                                                                        STA ob 6.32 uri

Trump zmagal tudi v Pensilvaniji in Aljaski

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je zmagal tudi v Pensilvaniji, ki prinaša 20 elektorskih glasov, poročajo ameriški mediji. Pričakovano je zmagal tudi na Aljaski. Trump ima tako zdaj 267 elektorskih glasov, njegova demokratska protikandidatka Hillary Clinton pa 215. Za izvolitev je potrebnih 270 glasov.

Odprte ostajajo še bitke v Michiganu, New Hampshiru in Arizoni, ki tako kot Pensilvanija veljajo za nepredvidljive države.

                                                                                        STA ob 8.00 uri

Trump že prejema čestitke

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki se mu obeta zmaga na predsedniških volitvah v ZDA, že prejema čestitke iz sveta. Med prvimi je pohitela vodja francoske skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen.

Le Penova je prek Twitterja čestitala Trumpu kot "novemu predsedniku ZDA in svobodnega ameriškega naroda", poročajo tuje agencije.

Francoska skrajna desničarka je sicer že med kampanjo odločno podpirala republikanskega kandidata.

                                                                                  STA

Trump bo novi ameriški predsednik 

Republikanec Donald Trump je zbral več kot 270 elektorskih glasov in bo postal 45. predsednik ZDA, poročajo ameriški mediji. Trump naj bi kmalu nagovoril svoje privržence, medtem ko demokratka Hillary Clinton poraza še ni priznala.

                                                                                   STA ob 8.40 uri

Demokratka Hillary Clinton je po poročanju televizije CNN že poklicala Trumpa in mu čestitala za zmago.

Trump naj bi javnost nagovoril kmalu, medtem ko so v štabu Clintonove že prej napovedali, da kandidatka danes ne bo nagovorila svojih privržencev, zbranim v New Yorku v centru Javits.

                                                                                    STA ob 8.50 uri

Trump: Čas je, da Amerika stopi skupaj

Republikanec Donald Trump, ki je zmagal na predsedniških volitvah v ZDA, je v nagovoru po razglasitvi zmage dejal, da je čas, da Amerika stopi skupaj. Zatrdil je, da bo predsednik vseh Američanov.

Trump, ki je nagovoril privržence v hotelu v New Yorku, kamor je prišel z ženo Melanio in sinom Barronom, je povedal, da mu je demokratska protikandidatka Hillary Clinton že čestitala za zmago, sam pa ji je čestital za vse delo, ki ga je doslej opravila za ZDA.

Dejal je, da bo služil narodu, da bodo skupaj obnovili ameriške sanje. "Vsak Američan bo imel priložnost, da uresniči potencial, pozabljeni ne bodo več pozabljeni," je zatrdil.

Trump je napovedal, da bodo ZDA pod njegovim vodstvom sodelovale z vsemi državami, ki bodo želele sodelovati, in da noben izziv ne bo prevelik.

                                                                    STA ob 9.00 uri

Trump bo prisegel 20. januarja

Na torkovih volitvah, na katerih je bil za ameriškega predsednika izbran republikanski kandidat Donald Trump, so volivci formalno izbirali elektorje, ki bodo v njihovem imenu dejansko volili. Proces se bo nadaljeval praktično še dva meseca, Trump pa bo kot 45. predsednik ZDA prisegel 20. januarja prihodnje leto.

Ameriški volivci so v torek torej formalno volili elektorje, ki bodo v njihovem imenu zdaj formalno volili predsednika in podpredsednika ZDA. Število elektorjev je med zvezne države razdeljeno glede na število prebivalstva, ki ga imajo, glede na večinski volilni sistem kandidat z zmago v posamezni zvezni državi pobere vse njene elektorske glasove.

Izmed 50 zveznih držav sta izjemi le Nebraska in Maine, ki elektorske glasove podeljujeta glede na rezultate po kongresnih okrožjih in ne kot država v celoti.

Vsaka zvezna država ima najmanj tri elektorske glasove, tudi okrožje prestolnice Washington, največ - 55 - pa jih ima Kalifornija. Skupno je članov kolegija elektorjev 538, kandidat pa za zmago potrebuje glasove najmanj 270. Po začasnih izidih jih je Trump letos osvojil najmanj 288, njegova demokratska protikandidatka pa 218.

Elektorji potem volitve izvedejo na poseben dan. Ta podobno kot volilni dan v ZDA, ki tradicionalno poteka prvi torek po prvem ponedeljku v novembru, poteka v ponedeljek po drugi sredi v decembru. Letos bo to 19. decembra.

Elektorji na ta dan v glavnih mestih svojih zveznih držav v skladu z odločitvijo volivcev oddajo svoje glasove, ki nato zapečateni potujejo v senat v Washingtonu. Tja jih morajo poslati najkasneje v devetih dneh, se pravi najkasneje do 28. decembra.

Ameriški kongres bo nato 6. januarja formalno preštel glasove elektorjev, predsednik senata pa bo uradno razglasil rezultate volitev. Sledila bo samo še prisega novega predsednika in prevzem predsedniškega položaja. Tudi to v ZDA tradicionalno poteka 20. januarja.

                                                                                                    STA ob 9.25 uri

Trumpova zmaga navzdol potisnila borze po svetu

 Zmaga republikanca Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA je povzročila negativna gibanja na kapitalskih in finančnih trgih, pa tudi na naftnem trgu. Favoritka trgov je bila namreč demokratka Hillary Clinton, med vlagatelji pa se je s Trumpovo zmago okrepila zaskrbljenost glede svetovnega gospodarstva.

"To je še en črni labod za evropske borze - trgi kljub brexitu še vedno niso bili pripravljeni na Trumpovo zmago, delnice bodo nosile glavno breme tega," je za francosko tiskovno agencijo AFP pojasnil analitik Ken Odeluga. Trumpova zmaga bo po njegovih besedah imela dolgoročne negativne posledice na gospodarsko rast, predvsem zaradi njegovih teženj k protekcionizmu.

Potem ko so sprva potonile azijske borze, se negativni val nadaljuje tudi na evropskih borzah. Indeks najpomembnejših podjetij v Evropi Eurostoxx 50 se je do okoli 9.30 znižal za 1,80 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX doslej izgubil 1,75 odstotka vrednosti, v Parizu indeks CAC 40 beleži 1,60-odstotni padec, medtem ko se v Londonu indeks FTSE 100 giblje približno odstotek pod izhodiščem.

V Tokiu je indeks Nikkei upadel za 5,36 odstotka, na Tajvanu indeks TWSE za 2,98 odstotka, v Južni Koreji indeks Kospi za 2,25 odstotka in v Sydneyju indeks All Ordinaries za 1,94 odstotka. Negativna so gibanja tudi na borzah v Hongkongu, kjer indeks Hang Seng beleži 2,16-odstoten padec. V Singapurju je indeks STI 1,09 odstotka pod izhodiščem in v Šanghaju indeks SSE Composite 0,62 odstotka pod izhodiščem.

Trumpova zmaga vpliva tudi na ameriško valuto, ki prav tako izgublja na vrednosti. Evro se je tako v primerjavi z dolarjem okrepil - okoli 9.30 je bilo treba na borzi v Frankfurtu za en evro odšteti 1,1093 dolarja, kar je 0,71 odstotka več kot v torek.

                                                                                  STA ob 9.50 uri

Trump prejema čestitke

"Kakšne čudovite novice. Demokracija še živi," je zapisal madžarski premier Viktor Orban na svoji uradni Facebook strani. Orban je bil eden izmed redkih vodilnih evropskih politikov, ki je že med kampanjo podpiral republikanskega kandidata, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Tudi drugi desničarji so se pridružili slavju ob Trumpovi zmagi. Nizozemski skrajni desničar Geert Wilders je na Twitterju zapisal "Američani so si vzeli nazaj svojo zemljo." Vodja britanske stranke Ukip Nigel Farage pa je pohvalil Trumpa, da se je pogumno boril, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška skrajna desničarska stranka AfD razume Trumpovo zmago, kot klic prebivalcev Zahoda, da si želijo politične spremembe. Članica stranke Beatrix von Storch je na Facebooku zapisala, da si tudi ameriški državljani želijo varne meje, manj globalizacije in politiko, ki je osredotočena na domačo državo.

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je na Twitterju čestital Trumpu in zapisal, da bo Ankara z ZDA okrepila odnose in sodelovanje, ki bodo temeljili na zaupanju, piše srbska tiskovna agencija Tanjug.

                                                                                                   STA ob 10.00 uri

Premier Cerar čestital Trumpu

Čestitam novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, se je ob robu današnjega vladnega obiska na Dolenjskem na Otočcu na izid ameriških volitev odzval predsednik vlade Miro Cerar. Želi mu uspešno delo, hkrati pa ga veseli, da je Slovenija na nek način dobila prvo damo ZDA, je še dodal.

Cerar je dejal, da bo glede na rod nove prve dame ZDA Melanie Trump tudi njen mož in novi ameriški predsednik Trump bolj seznanjen z dogajanjem v Sloveniji, ki pa jo, kot je ocenil, že zagotovo dobro pozna.

Nadaljeval je, da se zaveda, da Trump prevzema veliko odgovornost in da bo moral na nek način pomagati, da se preseže razdeljenost, ki se je v ZDA pojavila ob zadnjih volitvah.

Predvsem pa ZDA s širjenjem demokratičnih vrednot prevzemajo odgovornost do vsega sveta in posebej tudi v odnosu do Evrope. Premier si tudi želi, da bi imela Slovenija še naprej dobre odnose z ZDA in da bi jih še naprej razvijala, ter da bo novi ameriški predsednik kos vsem tem izzivom. Da bo razumel, da morajo ZDA sodelovati z Evropo in s Slovenijo, in da bodo demokratične vrednote, kot jih poznajo zdaj, skupaj širili po vsem svetu, je še povedal Cerar.

                                                                                             STA ob 11.20 uri

Trump in njegova Amerika, ki naj bo spet velika

Ob izvolitvi ameriškega nepremičninskega mogotca Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA se svet sprašuje, kakšne bodo njegove usmeritve, predvsem ko gre za zunanjo politiko. Glede na Trumpove napovedi bo ta pod njegovim predsedovanjem utemeljena izključno na interesih ZDA v skladu z njegovo idejo o Ameriki, ki naj bo spet velika in na prvem mestu.

Zunanja politika

Države, kot sta Nemčija in Japonska, bi po mnenju Trumpa ZDA morale plačevati za zaščito. Natove članice bi morale izpolniti svoje finančne obveznosti, preden bi jim ZDA stopile v bran, je govoril poleti, kasneje pa v nasprotju s tem izjavil, da je "povsem za Nato".

Ko gre za ameriška vojaška posredovanja v tujini, bi jih bilo po mnenju novopečenega predsednika ZDA treba omejiti, a hkrati okrepiti boj proti terorizmu. Poleg tega pa republikanec, ki bo prisegel 20. januarja 2017, hvali ruskega predsednika Vladimirja Putina. Putin je bil sicer s čestitkami Trumpu ob zmagi danes med prvimi, izpostavlja nemška tiskovna agencija dpa.

Prosta trgovina

Novoizvoljeni ameriški predsednik je velik nasprotnik mednarodnih sporazumov o prosti trgovini. Severnoameriški prostotrgovinski sporazum Nafta z Mehiko in Kanado je po njegovih besedah "najslabši dogovor kdajkoli". Pod njegovim predsedovanjem čeztihomorski trgovinski sporazum TPP in podoben sporazum med ZDA in EU TTIP morda ne bosta imela veliko možnosti za hitro uresničitev. Trump je kritičen tudi do trgovanja s Kitajsko, v kakršni obliki je sedaj. Na drugi strani pa bi se Trump osredotočil na krepitev domače industrijske proizvodnje, usmerjene v izvoz.

Priseljevanje

Trump se zavzema za ničelno toleranco, ko gre za priseljevanje v ZDA, ki ga je večkrat tudi kriminaliziral. Ključni del njegove predvolilne kampanje je bil zid, ki bi ga postavil ob meji z Mehiko in to na njene stroške. Države, iz katerih prihajajo prišleki v ZDA, pa bi Trump prisilil, da jih sprejmejo nazaj.

Kriminal in varnost

Trump meni, da so ZDA v stanju velike ogroženosti. Sam se označuje za odločnega zagovornika "reda in miru". Kot pravi, je nasilje v ZDA ušlo izpod nadzora, sicer pa kake nadaljnje podrobnosti o njegovih načrtih na tem področju niso znane. Zavzema se za to, da bi policija izvajala neke vrste profiliranje, ki bi vključevalo tudi skeniranje etničnih značilnosti posameznikov. Zavrača pa kamere, ki bi jih pripete na telesu nosili policisti. Policija z njegovega gledišča tudi nima kakih težav z rasizmom.

Taborišče za teroristične osumljence na Guantanamu na Kubi namerava Trump obdržati, je pa tudi zagovornik mučilnih metod zasliševanja, tudi mednarodno kritiziranega in v ZDA prepovedanega t. i. navideznega utapljanja, ko osumljenca zalivajo z vodo in mu povzročajo občutek utapljanja.

Pravica do orožja

Trump uživa podporo ameriškega orožarskega lobija Nacionalna strelska zveza (NRA). Sam je večkrat govoril o še večji oborožitvi ameriških državljanov. Njegova teorija: Če bi bili vsi oboroženi, bi se lahko tudi bolje zaščitili pred napadi t. i. volkov samotarjev in drugimi napadi.

Davki

Prihodnji predsednik ZDA namerava podjetjem radikalno znižati davke na dobiček s 35 na 15 odstotkov, s čimer naj bi več podjetij vzpodbudil k temu, da ostanejo v ZDA. Davek na dohodek za največje zaslužkarje bi Trump omejil na 33 odstotkov, tisti z najnižjimi prihodki pa prek sistema neobdavčenih zneskov tega davka deloma sploh ne bi plačevali. Po izračunih revije Forbes bi najbogatejši Američani s tem letno privarčevali 275.000 dolarjev, najrevnejši pa 128 dolarjev.

Trg delovne sile

Novoizvoljeni predsednik ZDA je med kampanjo obljubljal nova delovna mesta, predvsem v industriji. Ameriška podjetja bi morala svoje izdelke izdelati doma in ne v tujini. Prav tako pa bi se Trump znebil nezakonitih priseljencev in s tem ustvaril delovna mesta za Američane.

Zdravstvena in socialna politika

Trump bi takoj ukinil in zamenjal splošno zdravstveno zavarovanje, ki ga je uvedel sedanji predsednik Barack Obama - Obamacare. Vladati bi moral prosti trg, prispevki za zavarovanje bi lahko bili odšteti pri davkih. Na tem področju bi morala vladati tudi konkurenca med ameriškimi zveznimi državami, kar naj bi znižalo stroške.

Izobraževanje

Novoizvoljeni predsednik bi izobraževanje še nadalje decentraliziral. Države in okrožja bi morala imeti pri šolanju več besede. Sicer pa naj bi Trump investiral 20 milijard dolarjev za izboljšanje dostopa do šol najrevnejšim. Vzpodbujal bi tudi sistem šolanja na domu, kar je pomembno vprašanje za ameriške konservativne krščanske družine.

                                                                                                    STA ob 11.40 uri

Za ocene vpliva Trumpove zmage na slovensko gospodarstvo še prezgodaj

Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham) je ob zaključku volitev v ZDA danes v Ljubljani pripravila poslovni zajtrk, na katerem so strokovnjaki razpravljali o različnih vidikih vpliva rezultata volitev v ZDA na slovensko gospodarstvo. Izpostavili so, da je sploh v primeru manjših gospodarstev za natančne ocene še prezgodaj.

Razpravo je začel namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji Gautam Rana, ki je zmago republikanca Donalda Trumpa označil kot posledico tega, da "na koncu ljudje volijo na podlagi tistega, kar jim je pomembno". Ljudje so po njegovem mnenju želeli spremembo, zato se niso odločili za demokratko Hillary Clinton.

Rana je še dejal, da bo Trumpova zmaga zaradi slovenskih korenin njegove žene Melanie gotovo pripomogla k rasti slovenskega turizma.

S tem se je strinjal tudi direktor raziskav in razvoja na Inštitutu za strateške rešitve Jure Stojan, ki se je sicer osredotočil na gospodarske kazalce. Kot je pojasnil, je 40 odstotkov gibanja ameriškega gospodarstva v prvem letu predsedniškega mandata mogoče učinkovito napovedati že samo na podlagi uradnega psihološkega profila predsednikov, ki ga je za vsakega od tokratnih kandidatov opravila znanstvena revija Scientific American.

Rast pod Trumpom je sodeč po tej analizi lahko v najslabšem primeru negativna, in sicer za 0,6 odstotka, v najboljšem primeru pa 1,9-odstotna. Pod Clintonovo bi se gibala med 1,3 in 3,8 odstotka, je pojasnil Stojan.

Generalna direktorica Bisnode južni trgi Maria Anselmi je predstavila izsledke raziskave gibanja gospodarske rasti glede na vrednost borznega indeksa S&P 500. Kot je pojasnila, je bila v preteklosti v prvem letu mandata novega predsednika vrednost indeksa v povprečju višja pri demokratskih predsednikih. Podobno velja za BDP, ki je imel v preteklosti za okoli 350 milijard višjo rast v času mandata predsednika iz vrst demokratov.

Kot je poudarila Anselmijeva, ti kazalci sicer niso nujno negativni, poleg tega pa je pred iztekom prvega leta mandata zelo težko podajati podrobnejše ocene gospodarskih gibanj. Slovenijo bodo spremembe po besedah Anselmijeve sicer zadevale bolj posredno, kar pa ne velja za velika, izvozno usmerjena gospodarstva.

                                                                                                            STA ob 11.53 uri

Najbolj odmevne izjave Donalda Trumpa med kampanjo

Donald Trump je med ameriško predsedniško kampanjo izrekel kar nekaj besed, ki so dvignile veliko prahu, a ga na koncu niso prikrajšale za zmago. Sledi nekaj Trumpovih izjav, ki so najbolj odmevale v zadnjih 19 mesecih, po izboru nemške tiskovne agencije dpa.

O mehiških priseljencih

"Ko Mehika pošilja svoje ljudi, nam ne pošilja najboljših. Med njimi ni takšnih, kot ste vi. Pošiljajo nam ljudi z veliko težav, ki te težave prinašajo s seboj. Prinašajo droge. Prinašajo kriminal. So posiljevalci. Med njimi, domnevam, so tudi kakšni dobri ljudje."

O t.i. rojstniškem gibanju

"Napeljal sem ga k temu, da je objavil svoj rojstni list," je povedal o predsedniku Baracku Obami.

O njegovem odnosu do žensk, posnetem v offu med obiskom Hollywooda v letu 2005, ki ga je Washington Post izdal točno mesec dni pred volitvami

"Lepe ženske me takoj privlačijo, zato jih začnem poljubljati. Kot bi obstajalo magnetno polje. Samo poljub. Niti ne čakam. Ko si zvezda, ti kar pustijo. Vse lahko počneš...lahko jih grabiš za pi..o".

O javni objavi prejšnje izjave

"To je bil le moški klepet, primeren za slačilnico, interen pogovor, ki se je zgodil pred mnogimi leti. Bill Clinton mi je na igrišču za golf govoril veliko hujše stvari - tu ni niti primerjave," je povedal.

O njegovem temperamentu

"Menim, da je moj temperament moje najmočnejše orožje. Imam zmagovalni temperament."

in

"Imam tudi veliko boljši temperament kot ona, ne bi rekli?" "Menim, da je moje najmočnejše orodje - verjetno daleč najmočnejše - moj temperament. Imam zmagovalni temperament. Znam zmagovati."

O davkih

"To me prikazuje kot pametnega," je odgovoril na obtožbe demokratske kandidatke Hillary Clinton, da morda sploh ne plačuje davkov na dohodek.

O nekdanjem republikanskem predsedniškem kandidatu in senatorju iz Arizone Johnu McCainu, ki je po sestrelitvi njegovega letala med Vietnamsko vojno skoraj šest let preživel v ujetništvu

"On ni vojni junak. On naj bi bil vojni junak, ker so ga zajeli. Jaz imam raje ljudi, ki niso bili v ujetništvu."

O priseljevanju muslimanov v ZDA

"Donald J. Trump poziva k popolni ustavitvi prihoda muslimanov v ZDA dokler naši predstavniki ne ugotovijo, kaj točno se dogaja. Podatki Pew Research med drugim kažejo, da je med muslimanskim prebivalstvom veliko sovraštva do Američanov."

O njegovi popularnosti

"Lahko bi stal sredi Pete avenije in streljal na ljudi, pa ne bi izgubil volivcev," je povedal na zboru v zvezni državi Iowa, medtem ko je s prstom kazal, kot da strelja s pištolo.

                                                                                                                       STA ob 12.38 uri