Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Sinočnja seja občinskega sveta Občine Šentjernej je na dnevnem redu imela kar nekaj točk, a največ razprave in najbolj živahna je bila pri varnostni situaciji v občini, kjer skoraj ni bilo govora o čem drugem kot o romski problematiki.

Ta je v zadnjih mesecih vse bolj izrazita, kot je bilo slišati od svetnikov, si krajani zvečer več ne upajo sami na sprehod ali v trgovino, otroci doživljajo nadlegovanja in napade na igriščih, tudi pri belem dnevu, incidenti so tudi v šoli, pogosto se sliši streljanje.

»Vlomi so na dnevnem redu, ljudje več ne upajo imeti pogreba ali poroke, ne da bi doma najeli varnostnika. Besni so. Vemo, da policija ni krivec in kljub trudu ne morete narediti čudeža, a nekaj je treba premakniti. Tudi Romi bi morali zadostiti vsaj minimalnim standardom v naši državi,« je dejal svetnik Jurij Krštinc.

Arhiv Dolenjskega lista

Direktor PU Novo mesto Igor Juršič, ki se je skupaj z načelnico Policijske postaje Šentjernej Tamaro Bizjak udeležil občinske seje, je poudaril, da smo pred zakoni vsi enaki in da policija do vseh državljanov postopa enako. »Policija lahko izda plačilni nalog, a vsem ne pomeni enako. Policija bo še naprej obravnavala vsako kaznivo dejanje in se trudila, da ga razišče. Jih pa prijavljajte! 81 oseb smo ovadili zoper premoženje, a nekaterim tudi kazni ne pomenijo nič,« je dejal Juršič, ki si je kot svoji glavni nalogi na mestu direktorja PU Novo mesto zadal prav reševanje romske in migrantske problematike.

Šentjernejčani zbrali 750 podpisov

Bizjakova je postregla s statistiko v letošnjem letu v občini Šentjernej, kjer je od 270 kaznivih dejanj največ zoper premoženje. Pohvalila je 42-odstotno preiskanost kaznivih dejanj. Veliko je tudi kršitev zoper javni red in mir, opazna je mladoletniška kriminaliteta.

Svetniki so dejali, da številke sicer nekaj povedo, a ne glede na vse, imajo občani občutek, da je varnostna situacija v šentjernejski občini vse slabša, veliko bolj, kot je bila in da stvari uhajajo iz rok. Več bo treba narediti na preventivi. Slišati je bilo tudi, da naj bi nekateri razmišljali o preselitvi drugam.

Ob koncu razprave – več o njej v tiskani izdaji Dolenjskega lista – pa so svetniki z županom Jožetom Simončičem na čelu izrazili tudi razočaranje v Šentjerneju zaradi nesprejetja štirih zakonov, ki jih je za reševanje romske problematike predlagalo 11 občin, tudi šentjernejska. Šentjernejčani so zbrali kar 750 podpisov občanov, v vrsti so mnogi stali pred UE Novo mesto.

Župan Simončič: Vsi izgubili upanje, da se da kaj narediti?

Prvi mož očine je bil odločen in jasen: "Strah me je, da smo vsi izgubili upanje, da se da kaj narediti. Ljudje nimajo več občutka varnosti in občutka, da bo nekdo nekaj rešil. Od vseh organov, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, je najboljša gotovo policija. A skoraj vsi organi – še CSD, tožilstvo, sodišča, idr. – so se pod pritiskom dojemanja Romov, ki da so manjšina in ogrožena skupina, da so reveži, ki dobivajo socialne podpore in nimajo lastnine, itd., popustili in se prilagodili temu razmišljanju. Nihče Romom nič ne more, čeprav zanje ne veljajo pravila in zakoni kot za vse druge. Nismo vsi enaki – ne po plačevanju davkov ne po plačevanju kazni, ne po obiskovanju šole, ali delu v službi. Zame je uganka, zakaj v parlamentu poslanci ne morejo dvigniti rok za preprosto in dokazano koristno zadevo - da morajo otroci hoditi v šolo! Kdo je lahko proti temu?! Zadaj mora biti nekaj velikega.«

Simončič je še dejal, da se bodo morali ljudje samoorganizirati, če se stvari kaj ne spremenijo, o čemer se že govori tudi v njihovem koncu, »in jaz jim pri tem ne bom branil. A ko bo prišlo do tega, bo šla država v franže!«