Pahor v Šentjerneju: Zakaj smo uspeli v mednarodnem prostoru, manj pa doma?
Danes je dan državnosti. Obeležuje spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Naša država praznuje 32. rojstni dan in Šentjernejčanom je ob tem pomembnem prazniku vse dobro zaželel bivši predsednik RS Borut Pahor, ki je bil glavni govornik na slavnostni akademiji ob dnevu državnosti, ki jo je pred dvema dnevoma v kulturnem hramu pripravila Občina Šentjernej.
»Tistega dne smo delegati Bučarjeve skupščine hiteli sprejemati še zadnje pomembne akte, med drugim temeljno ustavno listino, s katerimi smo izpolnili formalne pogoje, da smo naslednjega dne na Trgu republike, pred skupščino in pred nepregledno množico ljudi vzneseno razglasili samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. Tisti večer je bil čaroben, na trgu je bilo vzneseno razpoloženje, nekaj je bilo v zraku, žal pa tudi letala jugoslovanske vojske. Ko so nekajkrat preletela trg, je bilo slišati med ljudmi negodovanja, nato se je znova vrnila vznesenost in tisti večer je predsednik države Milan Kučan dejal: danes so dovoljene sanje. Vsi smo takrat imeli iste sanje: da bomo živeli v miru in varnosti, da bomo ustvarili in živeli blaginjo, za vse in da bo naša komaj rojena država ugledna v mednarodnem prostoru,« je uvodoma povedal Pahor.
Nato pa se je vprašal, ali smo po dobrih treh desetletjih dosegli vse te cilje. Ugotovil je, da smo bili v zunanji politiki uspešni, manj v notranji.
Pahor je spomnil, da je Generalna skupščina ZD Slovenijo nedavno izvolila za nestalno članico Varnostnega sveta OZN in to že drugič v naši kratki zgodovini. V treh desetletjih smo uredili večino odprtih vprašanje s sosednjimi narodi in državami in prav zdaj imamo z njimi najboljše prijateljske odnose. Smo aktivna članica EU, po naši volji, ravno tako članica Nata.
Manjka iskrene želje in morda tudi znanja za iskanje kompromisov
»Lahko torej rečemo, da smo postali aktivni član zahodnega dela sveta, ki smo mu želeli pripadati. Naš ugled v svetu ima najboljše ocene. Ali kaj drugače velja za domače razmere, politične, socialne, gospodarske, kulturne in druge? Slovenci smo kot ambiciozen narod imeli tudi glede teh pričakovanj velike ambicije in marsikdo bi rekel, da se niso izpolnile v tisti meri, kot smo želeli. In verjetno bodo ti kritiki imeli prav. Po mojem smo jih izpolnili v veliki meri, a mogoče med izjemnim uspehom na mednarodnem področju in tistimi doma obstaja velika razlika. Slovenci smo se kot majhen narod zavedali, da z majhno državo v mednarodnem prostoru lahko uspemo, če bomo enotni. Vsaka razklanost bi nas onemogočila v prodoru v mednarodni prostor. In tega nismo pozabili vse do danes. Ta konsenz, to soglasje in iskanje kompromisov, je razlog, da smo postali to, kar smo, v mednarodnem prostoru, da smo v treh desetletjih dosegli skorajda vse naše sanje in jih morda celo presegli. V domači politiki pa je bilo nekaj vprašanj iz polpretekle zgodovine, sodobnosti in tistih, ki zadevajo našo prihodnost, kjer so se razlike izkazale, a se niso vselej tako poravnale s konsenzom, kot bi si želeli in kot nam je uspelo v zunanji politiki. Morda je to narava domače politike, pa vendar je bilo za to morda iskrene politične volje, nenazadnje morda tudi znanja, manj kot za zunanjo politiko,« je ugotavljal bivši predsednik države.
A Pahor je zaključil optimistično, da smo kljub vsemu lahko ponosni na našo dediščino in da obstaja tudi jasna vizija za naša skupna nadaljnja stremljenja.
Optimizem daje novi mladi rod
»Če in kolikor bomo Slovenci kot narodna in tudi kot državljanska skupnost poskušali na vsak način - kdaj tudi neuspešno - ampak praviloma dosegati kompromise glede naših bistvenih in usodnih razvojnih vprašanj, toliko bolj bomo razvili tudi naše domače notranje življenje tako, kot si predstavlja velika večina nas,« je dejal in spomnil na obetaven mladi rod v Sloveniji, ki ima tudi svoje sanje in razumejo, da jih bo dosegel z odrekanjem, delom …
»Največje zadoščenje za vse nas je, da vzgajamo rod tistih, ki bodo v naslednjih 30 letih izpolnjevali njihove sanje in želje. Naša moralna dolžnost je, da jim prepustimo najboljše kot spodbudo in navdih za njihova prihodnja ravnanja in da jih opozorimo na kake probleme, ki jih nismo znali rešiti morda zato, ker se nismo znali dovolj vživeti v bolečino drugega. Prepričan sem, da bo ta mladi rod Slovencev še naprej krepil imeniten ugled v svetu, pa morda tudi kakšno domače vprašanje rešil bolj, kot je uspelo nam,« je zaključil Pahor.
Jože Simončič: hvaležnost, odgovornost, pogum
Zbrane je nagovoril tudi šentjernejski župan Jože Simončič, ki je ravno tako spomnil, da smo pred 32. leti imeli priložnost, pogum in razum, da smo uresničili stoletne sanje našega naroda po lastni, samostojni in demokratični držav. Prvič res sami na svojem in prvič odvisni predvsem od sebe.
»Uspelo nam je, ker smo zmogli številne parcialne interese odriniti na stran. Podpora za spremembe je bila zelo velika, prav tako tudi naša pričakovanja. Večina se jih je uresničila – živimo v svobodni, demokratični in ekonomsko razviti družbi, vključeni smo v vse pomembne mednarodne organizacije, po naših športnikih in znanstvenikih nas pozna ves svet. Živimo v blaginji in svobodi,« je dejal in se vprašal, zakaj je potem med nami pogosto čutiti tudi neko nezadovoljstvo, nelagodje, nesamozavest in mlačnost.
»Nekatere vsebine, ki so za sožitje za ljudi bistvenega pomena, so še vedno odprte in nedorečene. Vse preveč je delitev in menim, da v naši družbi ni dovolj želje za iskanje in sprejemanje resnice,« je ugotovil Simončič.
Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri nastanku samostojne in demokratične Slovenije, ki se trudijo za njen razvoj in ugled tudi danes. Sloveniji je zaželel mir in blagostanje, vsem državljanom pa veliko mero hvaležnost, odgovornosti in poguma za dobre odločitve.
Slavnostno akademijo je obogatil lep, domovinsko navdahnjen kulturni program.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
