Potem ko je zbor občanov odločanje in razčiščevanje okoli Simobilove bazne postaje prenesel na občinski svet in nadzorni odbor, je bil velike pozornosti deležen sklop zadev, povezanih s kleškim peskokopom.

Župan Franc Škufca je pojasnil, da občina nima nobenega vpliva na potek zapiranja peskokopa; njegov lastnik je menda že vrnil koncesijo za uporabo, odločbo, pod kakšnimi pogoji je nujno zapreti peskokop, pa je dolžna izdati novomeška upravna enota. Očitno je že odsluženi peskokop kriv, da je občina zelo prizadeta na drugem koncu, pri cesti do Rebri in dalje proti Biču. Težki tovornjaki, ki so vozili kleški pesek na gradbišče avtoceste, so nekdaj državno, nato pa v občinsko spremenjeno cesto dodobra razdejali; nekoliko so cesto sicer že spravili v red, po lanskih podatkih pa bi popolno popravilo stalo 420.000 evrov, občina pa naj bi prispevala 52 odst. tega denarja. Na to občina ne pristane, zanjo bi bil sprejemljiv bistveno manjši delež; občina se bolj ogreva za drugačno rešitev: cesta naj spet postane državna, v celoti naj jo popravi država, saj so jo uničili na račun državne avtoceste. Povsem nemočna je občina pri zahtevkih občanov po plačilu škode, ki so jo razne zgradbe utrpele med miniranjem v peskokopu; kaj drugega, kot da občane podpre v prizadevanju po odškodnini, občini ne preostane, upanja za uspeh pa je malo, saj so odgovorni, med drugimi celo rudarski inšpektor, med delovanjem peskokopa dokazovali, da je vse potekalo v mejah dopustnega.

Prav veliko možnosti zaenkrat nima občina niti glede avtobusne postaje in ureditve mirujočega prometa na trgu pred gradom; pri slednjem je najbolj moteče to, da parkirna mesta zasedajo avti, katerih lastniki se z avtobusom odpeljejo na delo v druge kraje, postajališče pri šoli pa je dobesedno na cesti in zato dokaj nevarno. Po županovih besedah niso prišli veliko naprej s študijo o ureditvi grajskega trga, marsikaj ni dopustno zaradi spomeniške zaščite trga, ne nazadnje se je treba prilagajati še dejstvu, da je cesta skozi Žužemberk državna, zato je veliko odvisno od tega, kod bo za občinsko središče speljana obvoznica.

Bolje kaže v Stranski vasi, kjer naj bi že aprila začeli s preostalim asfaltiranjem, odvodom meteorne vode in postavitvijo javne razsvetljave, še prej pa naj bi svoje kable v kanale spravil Telekom, da ne bi bili nujni poznejši prekopi. Župan je na kratko pojasnil stanje okoli razvpitega dela Jurčičeve ulice na meji z obrtno-industrijske cone Sejmišče. Po njegovih besedah tam lani niso začeli z deli za nikakršno cesto, ampak so bili gradbeni posegi nujni samo za pokablitev daljnovoda. Za narejeno je občina že pridobila gradbeno dovoljenje, nekaj nedorečenega je le še s posameznimi mejaši.

Hkrati z gradnjo kanalizacije na Cviblju bodo pločniki narejeni le do t.i. Zarabčeve hiše, naprej ob državni cesti ali nazaj proti žužemberškemu središču pa pločniki projektno še niso določeni; povsod jih najbrž ne bo mogoče umestiti, saj rušenje zgradb ob cesti ne pride v poštev, pred pločniki pa imajo prednost dovolj široki vozni pasovi. Preden je župan F. Škufca na kratko orisal razvojne programe za naselje Žužemberk do konca leta 2010, je pojasnil še, da so pred kratkim naročili spremembo projekta za vodovod na Zgornjem Cviblju; zanj doslej ni bilo denarja, vse pa kaže, da bodo proti Zgornjemu Cviblju že letos začeli z gradnjo vodovoda.