Malo je ljudi, ki jih smrt doleti prav na rojstni dan, Julij Papič je eden teh.

Julij Papič, kipar

Rojen 20. januarja 1912 v Metliki, umrl 20. januarja 1990 v Zagrebu

Osnovno šolo je obiskoval v rodni Metliki, nato nadaljuje šolanje na Srednji tehniški šoli v Ljubljani – oddelek keramike. Med drugimi je bil tukaj njegov profesor legendarni France Kralj (kipar, slikar, grafik). Šolanje nadaljuje v Pragi na visoki šoli za kiparstvo in keramiko (pri prof. Josipu Drahanovskemu) kjer diplomira 1933 leta. Prvo službo dobi v Novem mestu, kjer je poslovodja v tovarni Keramika, a se kmalu preseli v Zagreb, kjer dela kot likovni pedagog, sicer pa se ukvarja s kiparstvom. Ker je ves čas ustvarjal na Hrvaškem, je bil v Sloveniji nekoliko manj opažen.

V medvojnem času so njegova dela ekspresionistična, v povojnih letih ustvarja velike plastike s herojsko tematiko, po letu 1958 pa je prenehal z oblikovanjem teh monumentalnih del in se posvetil manjšim, intimnejšim kiparskim delom.

Rojstnemu kraju se je oddolžil s kipom partizana pred grajskim poslopjem, sicer pa je Belokranjskemu muzeju Metlika podaril šestdeset svojih slikarskih in kiparskih del.

Občina Metlika ga je leta 1989 imenovala za častnega občana Metlike.