M. G.

##IMAGE-3470600##

V nekdanji kočevarski vasi Preža pri Kočevski Reki je včeraj v spomin na številne jubileje, ki so umeščeni v čas narodno osvobodile borbe, potekala spominska slovesnost. Udeleženci so se spomnili ustanovitve kočevskega bataljona in zverinske smrti 16 talcev, ki so jih italijanski okupatorji iz maščevanja ubili 26. aprila nad pokopališčem v tej vasi. Zbrane je nagovoril Franc Šega mlajši, predsednik krajevnega odbora ZB Kočevska Reka, slavnostna govornica pa je bila dr. Maca Jogan, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB-a.

Po prostovoljnem odhodu (odselitvi) kočevskih Nemcev v letu 1941/42 s širšega Kočevskega, zlasti goratega Kočevskega Roga na severni ter kočevsko reškega pogorja na južni strani, kjer je ta narodnostna skupina živela več kot šest stoletij, so se na to območje zatekle partizanske enote. Bile so trn v peti italijanskemu okupatorju, ki je v vasi Preža 26. aprila 1942 zverinsko na robu gozda ubili 16 talcev. Vendar dalj časa ni bilo znano, zakaj so se za to odločili ravno na Preži.

Kot na dlani je bilo, da so Italijani vedeli, da je tod bil 16 dni prej ustanovljen partizanski bataljon. Za njim so organizirali hajke, začel se je lov na glave slovenskih borcev. Ena kolona je šla proti Banja Loki in dolini Kolpe, druga čez Kočevsko Reko in Borovec proti Brigi. Seveda so se partizani vešče skrivali in bili sovražniku daleč od mušic njihovih orožij. Ravno zaradi tega je deset dni po ustanovitvi prvega kočevskega bataljona sledilo maščevanje. Odrasle, za katere so sumili, da bi lahko vstopili v partizanske enote, so 25. aprila iz vasi Drežnik, Slovenska Briga, Mokri Potok, Sadni hrib in Srobotnik odpeljali v Kočevje in nato na Prežo. Na razdalji slabega kilometra od mesta, kjer je bil ustanovljen bataljon, nad vaškim pokopališčem, so jih nečloveško mučili in usmrtili. Vse so pokončali s sekirami in plenkačami (ročnimi žagami).