Kamen iz Sv. Ane so uporabljali že v času gradnje železnice. Količinsko ga je bilo malo in poseg se v okolju skorajda ni poznal. Po 2. svetovni vojni je železnica začela bolj načrtno izkoriščati kamnolom, a tudi tedaj tehnologija ni povzročala velikih degradacij okolja, nato pa je razvoj začel puščati posledice, ki jih najbolj občutijo prebivalci mirnopeške vasi Vrhpeč in ne nazadnje tudi vsi, ki živijo in se vozijo po obremenjeni regionalni cesti Trebnje-Mirna Peč–Novo mesto. Pred kratkim se je med miniranjem v kamnolomu odprl spodnji del kraške jame.

Da je kamnolom na občutljivem področju kraškega sveta, ponikalnice Temenice, zavarovanem območju Zijala, nad njim pa je tudi kulturni spomenik s prazgodovinskim gradiščem in grobiščem ter cerkvico Sv. Ane, že več let opozarjajo jamarji, varovalci naravne in kulturne dediščine ter Vrhpečani. Naravovarstvenik Drago Primc iz Mirne Peči je v pripombah, ki jih je s svojimi somišljeniki podal ob nedavni javni razgrnitvi osnutka trebanjskega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki predvideva širitev kamnoloma, in okoljskega poročila, med drugim zapisal, da se je v zadnjih letih v kamnolomu zgodilo nekaj vdorov, ki pa naj bi jih lastnik kamnoloma (CGP Novo mesto) nasipal s kamninami, v letu 2003 pa so pri opazovanju Temenice po mirnopeški dolini opazili najnižji vodostaj, ki bi bil lahko tudi posledica miniranja.

Novo jamo so si ogledali člani Jamarskega kluba Novo mesto. “Vhod” vanjo leži za stavbo pred vhodom v sam kamnolom in bi bil po njihovem mnenju upravljalcem kamnoloma lahko znan že prej. Jamo so pregledali in dokumentirali, naredili bodo jamarski zapisnik, dobila bo katastrsko številko …

“Vhod v jamo je tipično brezno, ki se po petih metrih razširi. Možnosti nadaljevanja so se nakazovale v treh smereh, a so bile vse zasute s kamenino oziroma zapolnjene z jamskimi sedimenti,” je povedal predsednik novomeških jamarjev Jože Tomšič.

Da je odpiranje brezen na kraškem območju pričakovano, v bližini nove jame so namreč znani vhodi več jam in brezen - denimo Velban kveder, Zgonuha, Risanica, Mala Risanica, jama na Požganju …, je dejal tudi Andrej Hudoklin iz novomeške enote zavoda za varstvo narave in pridal, da bo v prihodnje kamnolom tudi sam zavod imel bolj pod drobnogledom.

Glede načrtovane širitve pa je poudaril, da je bila med osnovnimi skrbmi vpliv na podzemne vode. Med pripravo dokumentacije ter pridobivanjem soglasij in dovoljenj za širitev kamnoloma je javnost izrazila bojazen, da bi se zaradi miniranja podrli in zaprli obstoječi podzemni kanali med požiralniki Temenice in izvirom Zijalo, zaradi česar bi se lahko spremenil pretok reke, morda bi celo poplavilo na polju pri Ponikvah ali presahnilo Zijalo. Hidrogeološka študija, ki so jo naredili priznani slovenski hidrogeologi, je pokazala, da pri pravilnem miniranju ne bi smelo biti vplivov ne na globino ne na pretakanje.

Skrb bližnjih prebivalcev kamnoloma je po mnenju Franca Goleta z novomeškega CGP-ja normalna in upravičena. Pravi, da se držijo zakonodaje, ki je na tem področju dobro urejena. Pri pripravi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki predvideva širitev kamnoloma, so nosilci urejanja prostora dali svoje smernice in te so upoštevali, pa tudi metode miniranja so do okolja dosti bolj prijazne kot nekoč.

Na Občini Trebnje, kamnolom je namreč na njihovem območju, so povedali, da so se pripombe in predlogi na omenjeni dokument in okoljsko poročilo v glavnem nanašale na morebiten vpliv na Temenico, prekomeren promet na že tako ali tako uničeni regionalki, posledice miniranja na hišah in vodnjakih okoliških prebivalcev, prah …

Gole je dodal, da bodo pripravljalci dokumentov sedaj podali stališča do pripomb in predlogov, o katerih bodo potem odločali trebanjski občinski svetniki. Med drugim je še povedal, da načrtujejo urediti nov dostop do kamnoloma, tako da promet ne bi tekel več skozi vasi in bi ga preusmerili na staro hitro cesto.